Morda je videti malo nenavadno profesionalnega športnika, ki na svojem telesu in kolesu gleda na vsak gram, na zapestju nosi analogno uro. No, v resnici gre za ultra lahko športno uro švicarske luksuzne znamke, narejeno iz materialov, kot so titan in visokotehnološki kompozit Quartz TPT. Tehta komaj 32 gramov in je zasnovana prav za ekstremne športe, kot so kolesarjenje, tenis, golf in celo Formulo 1. Zvezde s privilegijem, da paradirajo z njo po športnih prireditvah, so med drugimi Rafael Nadal, Charles Leclerc in Bubba Watson.
Ampak – medtem ko ti športniki te ure nosijo med tekmami, a večinoma v kontroliranih pogojih, Pogačar z njo vozi po makadamu, tlakovcih in se v ovinkih dobesedno lovi z usodo. In s tem se poraja povsem legitimno vprašanje: kaj se zgodi, če Pogačar pade? Lahko razbije uro vredno toliko kot dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani?
Pomembno je vedeti, da te ure kolesarji ne kupijo. Ne Pogačar, ne Van der Poel, ne Cavendish, ki jo je nosil lani ob svoji 35. etapni zmagi. Gre za sponzorstvo, v katerem kolesarji najverjetneje dobi(jo) uro brezplačno, obenem pa so za nošenje dodatno plačani – podobno kot pri očalih ali čeladah. Tako morebitna škoda na uri verjetno finančno ne boli kolesarja osebno, a gre seveda še vedno za precej občutljiv kos opreme.
Po trditvah znamke Richard Mille je RM 67-02 narejena za visoke obremenitve. Kljub občutljivemu mehanizmu naj bi prenesla vibracije, sunke in druge pasti, ki jih prenaša dirkanje na tritedenskih dirkah.
Vendar realnost dirk ni laboratorij, saj ste videli, kaj se je zgodilo Jasperju Philipsenu, Pogačarjevemu dobremu prijatelju. Pogačar je z isto uro vozil dirko Pariz–Roubaix, eno najbolj brutalnih enodnevnih preizkušenj. Tam je ura porezala njegovo zapestje in povzročila krvavitev, kar kaže, da se pri teh ekstremih tudi športna ura ne obnese več najbolje.
In potem je tu še možnost padca. Tudi če ura zmore tresljaje vožnje po kockah in skoke čez robnike, je vprašanje, kaj se zgodi, če 70-kilogramski kolesar pri 60 km/h trešči ob tla neposredno na zapestje. Koliko zmore titan in Quartz TPT? Tega ne vemo – ker teh testov preprosto ni. A z nekaj zdrave pameti si lahko predstavljamo, da ni neuničljiva. Tudi tisto ojačano steklo, ki je varovalo 350 milijonski diamant pred tatovi v londonskem Millennium Domu ni bilo.
No, če Pogačar uro razbije, najverjetneje ne bi nosil sam neposredne finančne škode, ker ni njen lastnik ure. Vprašanje pa, kako zadovoljni bi bili v tem primeru pokrovitelji, ki so mu jo dali v začasno ali trajno last. V najboljšem primeru bi dobil novo uro. V najslabšem morda izgubil sponzorja, ki v ure vlaga več sto tisočakov na športnika. Ali bi moral poškodovano uro vrniti? To javno ni znano.
Je pa jasno, da je nositi uro za četrt milijona evrov med Tourom je drzna poteza – pa čeprav si je ni kupil sam. Ker je narava kolesarstva nepredvidljiva. In čeprav ura ni njegova, je njegova roka tista, ki jo nosi v vsakem spustu, ovinku in padcu ...
