Prejšnji torek ste prestali operacijo kile. Kako se počutite v prvih dneh po operaciji?
Sem v redu, bolje, kot sem mislil, da bom. Izogibati se moram naporom, vse od operacije še nisem kihnil (smeh), avto pa sem že lahko vozil. Mislil sem, da bo huje.
Kako dolgo ste se ubadali s to poškodbo?
Zadnjih nekaj let. A nikoli si nisem vzel časa za operacijo, ker so bile sezone predolge. Za okrevanje potrebuješ tri mesece in bilo bi prepozno, če bi šel na operacijo konec maja, saj se tako ne bi mogel pripraviti na naslednjo sezono oziroma bi se verjetno vrnil prehitro. Letos je pač prišel čas za operacijo, tudi motilo me je že precej.
Sezono ste preživeli pri celovškem KAC-u, s katerim ste se že razšli.
Za Celovčane je bila sezona neuspešna. To, da KAC pride v končnico, tu sploh ne sme biti vprašanje, to je nujno. Četrtfinale ni uspeh. Pričakovati je bilo posledice in logično je, da smo igralci pri tem prvi na vrsti. Nekako sem vedel, da se bo to zgodilo, a sem razočaran, saj sem prepričan, da smo imeli velik potencial in da bi se morali uvrstiti v finale, če ne doseči še kaj več.
Že veste, kje boste igrali naslednjo sezono?
Ne vem še. Agent išče ponudbe, malo bomo počakali. Upam, da bo čim prej znano, saj nihče ne mara čakati do zadnjega.
Drugič v 15 letih vas to pomlad ne bomo gledali v dresu z risom na prsih. Se vam zdi kaj čudno, da sezone ne boste sklenili z reprezentanco na SP?
Proti koncu klubske sezone sem začel razmišljati, da tokrat ne bi bil zraven in bi ta čas lahko izkoristil za operacijo. Poklical sem selektorja in njegovega pomočnika ter se jima opravičil, ker ekipi ne bom mogel pomagati. Fantje bodo zdaj igrali, jaz pa bom bolehal (smeh). Je pa to kar čuden občutek, ker si vajen sezono končati z reprezentanco. A operacijo sem moral opraviti, druge ni bilo.
Kako pa gledate na svojo prihodnost v izbrani vrsti? Ste vrata zaprli ali jih puščate odprta?
Puščam jih odprta. A hkrati vem, da je treba dati priložnost mlajšim. Prej ali slej bodo morali prevzeti vloge nas, ki smo že dolgo zraven. Saj tudi ni smiselno odžirati mesta mlajšim kolegom.
Vrhunec te sezone so bile nedvomno olimpijske igre v Pjongčangu. Kako zdaj, ko je nekaj časa že minilo, gledate na svojo drugo olimpijsko dogodivščino?
Spomin ima malo grenak priokus, ampak smo vseeno lahko zadovoljni. Še posebej, ko zdaj srečujem prijatelje in znance, ki mi čestitajo in pravijo, da nas je bilo veselje gledati. Grenak priokus vsekakor ostaja, ker vem, da bi, če bi vse teklo normalno, Norvežane morali premagati in bi imeli še eno priložnost za boj z Rusi. Proti slednjim ne bi bilo kaj dosti drugače, a bi v drugo vseeno veliko dražje prodali svojo kožo. Škoda, da je bil po tako dobri igri na koncu rezultat slabši kot v Sočiju.
Pred odhodom v Pjongčang ste z Miho Verličem in Miho Štebihom posneli hokejski oglas za Coca-Colo. Kakšna je bila za izkušnja?
Oglasa ne posnameš na hitro, ampak si je treba vzeti čas. Snemali smo ves dan in končali šele ob polnoči. To je bila svojevrstna izkušnja. Mislim, da smo se dobro odrezali. Zelo zanimivo se je bilo videti tako na televiziji kot na jumbo plakatih.
Coca-Cola je eden največjih sponzorjev olimpijskih iger, pa tudi slovenskega športa, kar so pokazali, ko so sklenili štiriletno sponzorstvo z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez. Kako ste se počutili, ko ste postali del te velike zgodbe in imeli priložnost sodelovati s podjetjem, ki v tolikšni meri podpira šport?
Vsi vemo, kakšna znamka je Coca-Cola … In ko veš, da je podjetje eno od ključnih, ki stojijo za celotnimi olimpijskimi igrami, in imaš priložnost sodelovati z njim, je človek kar malo ponosen sam nase. Predvsem, ker so od vseh športnikov izbrali ravno mene. To je vsekakor pozitiven občutek.
S pobudo #vednopodpiraj je Coca-Cola poskrbela, da so slovenski športni navdušenci lahko z našimi športniki v času dogajanja v Pjongčangu še bolj dihali olimpijsko in da je bila zaradi tega navijaška podpora še nekoliko večja. To si želi vsak, ki nosi dres reprezentance, kajne?
Seveda, zelo je lepo, ko se navijači združijo s športniki in stojijo za njimi. Tudi sami so eden ključnih delov športa, četudi ne tekmujejo. Lahko bi rekli, da ni športa brez navijačev. Oni so tisti, ki ustvarijo vzdušje. Akcija, kot je #vednopodpiraj, navijačem omogoči, da se lahko še bolj poistovetijo z nami ter našimi olimpijskimi in športnimi sanjami nasploh. Hvala vsem navijačem za podporo.
