Jure Dolinšek pri 25 letih začenja drugič igrati hokej. Jure je dobil še eno priložnost. Tu ne gre za to, da bi mu jo ponudili pri njegovih Jesenicah, ampak mu je drugo priložnost ponudilo življenje.
Skoraj eno leto je minilo od trenutka, ki bi lahko napadalcu življenje docela obrnil na glavo. Petindvajsetega avgusta lani je na treningu padel. Drsalka se mu je pri eni od vaj zataknila v zarezo ledene ploskve Podmežakle, bližnjemu golu se je še izognil, ogradi se ni uspel. "Vrglo me je naprej in s temenom sem udaril v ogrado. Sam padec ni bil nič posebnega, večkrat sem jo že huje skupil. Ko sem vstal z ledu, sem zaradi bolečin v bližini komolca sprva mislil, da sem si zlomil desno roko," se je za nas dogajanja izpred leta spomnil Jure.
LAHKO BI BIL HROM OD VRATU NAVZDOL
Po padcu je odšel z ledu, si slekel opremo in brez večjih skrbi o hujši poškodbi odšel v jeseniško bolnišnico, kjer pa je preventivno slikanje pokazalo, da gre za zelo resno poškodbo. A ne roke, temveč vratu. "Po slikanju in noči v bolnišnici na Jesenicah so me odpeljali v Ljubljano, kjer so me operirali. Preiskave so pokazale zlom sedmega vratnega vretenca," je povedal otrok jeseniške hokejske šole, ki je hitro dobil potrditev, da se je rodil pod srečno zvezdo. "To je prva stvar, ki so mi jo povedali. Na srečo se mi pri zlomu vretence ni premaknilo, če bi se, bi bil lahko hrom od vratu navzdol," je razložil naš sogovornik, ki nekaj časa ni čutil treh prstov desne roke.
Sedem tekem v pripravljalnem obdobju
Železarji bodo pred sezono lige INL, ki jo bodo 19. septembra proti Zell am Seeju odprli na domači ledeni ploskvi, odigrali sedem prijateljskih tekem. V Podmežakli se bodo v soboto, 22. avgusta, pomerili z madžarskim MAC-em, v sredo, 26. avgusta, jih čaka merjenje moči z moštvom Medveščaka U-20, v soboto, 29. avgusta, bo verjetno največja gneča v Podmežakli, saj je takrat na sporedu prvi derbi z večnimi rivali iz Ljubljane, dan pozneje bodo palice prekrižali še s slovensko reprezentanco do 20 let. Štiri dni pred začetkom sezone, v torek, 15. septembra, bodo generalko opravili proti Kapfenbergu, v gosteh pri tem moštvu bodo igrali v sredo, 9. septembra, v soboto, 12. septembra, pa bodo potovali še v Cortino.
Po posvetovanju je na koncu v Ljubljani raje legel na operacijsko mizo dr. Marka Juga, kateremu bo Jure hvaležen vse življenje. "Iz kolka oziroma medenice so mi odščipnili del kosti in mi jo namestili med šesto in sedmo vretence. Tam nimam več medvretenčne ploščice, temveč kost, ki so jo pritrdili s ploščico in štirimi vijaki," je pojasnil Jure, ki bo imel opomnik na srečo v nesreči na vratu vse življenje, saj na njem ne more skriti deset centimetrov dolge brazgotine.
BIL SEM POVEM ŠOKIRAN
Dober teden je nato ležal v bolnišnici, po dveh tednih pa je začel opravljati fizioterapijo. "Dva meseca sem neprestano nosil opornico za vrat. Z njo sem spal, ležal, se tuširal," je povedal Jeseničan, ki so mu zabičali, da dva meseca ne sme narediti nikakršnega sunkovitega giba. Čas je moral preživeti brez tresljajev, strogo so mu prepovedali skakati in teči.
Že v bolnišnici so ga zdravniki postavili pred boleče dejstvo, o katerem mladi hokejist do nezgode še nikoli ni razmišljal. V isti sapi, ko so mu povedali, kako neverjetno srečo ima, so zdravniki dodali, da se bo moral najverjetneje za vedno posloviti od hokejskih drsalk in palice.
Na srečo – te je imel očitno res veliko – se je izkazalo, da ne le, da v večji meri ne bo čutil posledic poškodbe, temveč se bo s svojo ljubeznijo še vedno lahko ukvarjal, hokej bo lahko igral še naprej. "Ko so mi povedali, da je moja hokejska kariera verjetno končana, je bilo hudo. To misel sem težko prenesel, bil sem povsem šokiran. Saj vsi vemo, da vsak športnik prej ali slej konča kariero, tudi zaradi poškodb, to vem, a vseeno se jih večina za konec kariere odloči sama, takrat, ko je pripravljena na to. Ni prisiljena v to," se še danes z grenkim priokusom temnih misli, s katerimi se je moral spoprijeti pred slabim letom, spominja napadalec.
NE STISKA GA VEČ
Slabe štiri mesece po operaciji se je tako Jure vrnil v slačilnico železarjev in decembra, ko je dobil zeleno luč zdravnikov, tudi obul drsalke in se brez opreme soigralcem pridružil na treningu, ki pa je bil zanj povsem drugačen. Dolinšek je le drsal, pozneje, ko se je počutil boljše, se je Jeseničanom pridružil pri vajah, a je vse delal le s pol moči, tudi moštveni kolegi so pazili, da niso imeli stika z njegovim telesom.
Hitro zatem, ko je prvič znova zadrsal, se je Jure odločil, da v preteklem tekmovalnem letu ne bo odigral tekme: "Odločil sem se, da sezono izpustim. Že tako bi mogoče ujel le zadnji mesec in pol, odločil sem dati prednost zdravju, ob tem pa so me v klubu od prvega do zadnjega vsi podprli, zato ni bilo niti malo dvoma."
Zdaj je Jure z ostalimi železarji v polnem pogonu. Ko smo ga vprašali, ali ga kdaj ob pogledu na ogrado stisne pri srcu, je dejal, da je bilo to zgolj na prvih treningih, ko se je decembra lani vrnil na led. Zdaj strahu resnično ni več – mogoče, pravi, ga bo malo bolj v želodcu stisnilo pred prvo tekmo –, zdaj lahko na ledeni ploskvi spet uživa, čeprav rdeče-beli ta čas v sezoni ne uživajo. A najnapornejši del sezone je treba prestati, če hočejo železarji tudi letos doseči kakšen odmeven rezultat. Ob branjenju naslova državnega prvaka in naskakovanju vrha v ligi INL bo četa Dejana Varla letos v družbi 16 ekip iz 16 držav igrala tudi v celinskem pokalu.
"To sezono želim znova priti na raven igranja, na kateri sem bil v preteklosti. Naslov državnega prvaka nas je gotovo še bolj spodbudil, saj smo dokazali, da z borbenostjo in željo ter pravo igro zmoremo premagati tudi ekipo, ki igra na ravni višje kot mi. Ta naslov je dodatna motivacija, predvsem pa je bil zahvala navijačem, klubu, lokalnemu okolju, zdaj na nas gledajo drugače," je še pojasnil Jure.
Trenutno moštvo Jesenic
Vratarji: Jure Pavlič, Žan Us, Grega Vilman,
Branilci: Luka Tošič, Damir Ejup, Marko Tarman, Gašper Cerkovnik, Luka
Kraigher, Aleš Jeklič, Matevž Erman, Denis Rakovič
Napadalci: Marjan Manfreda, Aleš Remar, Sašo Rajsar, Miha Brus, Miha
Pesjak, Urban Sodja, Tadej Čimžar, Gašper Glavič, Jure Dolinšek, David Sefič
