Dvajset let je trajala profesionalna kariera 36-letnega otroka jeseniške hokejske šole, ki se je članskemu moštvu v Podmežakli prvič pridružil že pri rosnih 16 letih, in resnično je bila pestra in uspešna.
Sam je včeraj pred številčno bogato sedmo silo izpostavil nekaj dogodkov, ki so najbolj zaznamovali njegovo športno pot. Najprej je tu dogodivščina v Severni Ameriki, ko je v poznih najstniških letih v določeni meri oral ledino za vse slovenske hokejiste. ZDA so takrat veljale za zaprt trg, je pojasnil, in zelo malo Slovencev je dobilo tako priložnost. Dvakrat je bil na kampu ekipe lige NHL St. Louis Bluesov, a se v prvo moštvo ni uvrstil, je pa bil zato v ligi ECHL član šampionske ekipe iz Peorie, s katero je leta 2000 osvojil Kellyjev pokal in tako postal eden prvih Slovencev, ki se je v domovino vrnil z lovoriko.
Novinarje v hokejsko opremo in na led
"Na prigovarjanje prijateljev sem se odločil, da je prav, da se poslovim tudi od navijačev, in v zahvalo novinarjem, ki pišete o hokeju, bomo na Bledu (na Jesenicah takrat ne bo ledu) 15. junija naslednje leto organizirali dobrodelno poslovilno tekmo Tomaža Razingarja, kjer bomo zbirali sredstva za šolske potrebščine. Gostje boste tudi novinarji, ki vam bomo dali opremo in se boste kot predtekmovalci preizkusili v hokeju. Upam, da se boste udeležili tekme in da bomo takrat kakšno stvar napisali mi ter tako izkusili tudi vašo plat. Povabil bom tudi fante, s katerimi sem si delil garderobo, takrat jih bo večina še doma."
RDEČA JE BILA
NEKAJ POSEBNEGA
"Lagal bi, če ne bi rekel, da sem bil tudi 'fejst' navezan na Jesenice. Želja o osvojitvi naslova prvakov na Jesenicah je bila vedno velika. Tudi zato sem se velikokrat vrnil domov, in mogoče je bila to ena od napak v moji karieri. A tako sem bil doma vzgojen, rdeča barva je bila nekaj posebnega," se je spomnil Tomaž, ki v obujanju najlepših spominov ni pozabil na reprezentančno kariero: "Večkrat je kazalo, da se moja kariera končuje, in takrat je bilo zelo malo ljudi, ki so verjeli vame, a to me je največkrat samo spodbudilo, motiviralo," je zatrdil in dodal, da je bila uvrstitev na OI in samo dogajanje v Sočiju velika stvar ne samo zanj, temveč tudi za vse v domovini.
TOMAŽ RAZINGAR
datum rojstva/kraj: 25. 4. 1979/Jesenice
višina/teža: 186/98
igralno mesto: krilni napadalec
klubi: Jesenice, Jesenice mladi, Newmarket (OJHL), Peoria (ECHL), Worcester (AHL), Vsetin, Pardubice (češka ekstraliga), Hradec Kralovec (češka druga liga), Innsbruck, VSV Beljak (EBEL), Val Pusteria (Serie A), Ravensbrug (nemška druga liga), Ljungby (allsvenskan), Trenčin (slovaška ekstraliga)
Veliko ljudi je bilo vpletenih v njegovo bogato kariero, preveč, da bi jih lahko pravično izpostavil, je dejal. Tu so trenerji, maserji, fizioterapevti, zdravniške službe, ekonomi in navsezadnje soigralci, s katerimi si je dve desetletji delil garderobo … Vsi in vsak po svoje so v njegovem življenju pustili pečat. "Vem, da zaradi mojega značaja z mano ni bilo vedno lahko. A vedno sem stremel k temu, da bi bil najboljši. Marsikdo je to razumel, marsikdo nikoli ne bo," se je s tem že sprijaznil.
DA SE NE BI ZLOMIL
Največja zahvala pa je bila namenjena družini. Ko je spregovoril o najbližjih, je kapetan pokazal največ čustev. "Hvala očetu, ki me je postavil na drsalke, mami, ki je vse to skupaj spremljala, v zadnjem desetletju pa še ženi in hčerkama. Neizmerno so me podpirali, vedno so mi stali ob strani. Žena me je še pred dvema tednoma vprašala, ali je to res konec. Se pravi, da je želela, da še malo podaljšam kariero," je priznal s tresočim se glasom in solznimi očmi, pa tudi to, da je bilo včerajšnje srečanje z novinarji zanj najtežje v vsej karieri: "Trudim se, da se ne bi zlomil, a je težko. Zato sem si vzel tudi nekaj več časa. A vedno bom vesel, da so me starši postavili na drsalke ter da sem imel privilegij in možnost toliko let igrati to prelepo igro."
To dišečo opremo bo še naprej oblačil
Čeprav je drsalke obesil na klin, pospravil opremo in palice pustil v kotu, je to naredil le v prenesenem pomenu. Celo poletje, kot preteklih pet, je na Bledu trikrat na teden drsal tako z reprezentančnimi soigralci kot prijatelji. "Priznam, da je bilo letos bistveno težje trenirati, saj nisem imel nekega cilja, a vseeno sem užival, lepo je bilo spremljati fante pri treningu. Še naprej bom igral, igra me še vedno zelo veseli in prepričan sem, da bom vsaj nekajkrat na teden obul drsalke in oblekel to našo dišečo opremo," se je zasmejal.
ZA ZDAJŠNJO EKIPO NIKOLI
Tomaž je priznal, da je odločitev o koncu reprezentančne kariere sprejel že po predzadnji tekmi na SP na Češkem, ko je postalo jasno, da bo Slovenija izpadla iz elite. "Zame je bilo jasno, da se moja zgodba končuje. Prvi so izvedeli domači, po zadnji tekmi sem povedal še soigralcem. Tedaj sem začutil olajšanje," je pojasnil, a dodal, da si je pustil še nekaj manevrskega prostora za klubsko kariero, še posebej morebitno jeseniško. "Če bi se stvari na Jesenicah spremenile, če bi igrali v ligi EBEL, bi vsekakor želel svojo pot skleniti doma. A stvari na Jesenicah so daleč od tega, da bi bile urejene, in te možnosti ni bilo," je odkrito povedal otrok Jesenic, ki mu je gotovo žal, da kariere ne zaključuje v dresu z železarjem na prsih: "To so lepe misli, a realnost je drugačna. Zame se zgodba tu končuje. Z Jesenic tudi ni bilo nobenega klica, iskreno pa za to ekipo ne bi nikoli igral. Zgodba tam še ni prečiščena, ko bo, bo tudi marsikdo drug pripravljen zastaviti svoje ime. V tem trenutku pa ne."
212
tekem je odigral za člansko reprezentanco in zbral 149 točk (81+68).
14-krat
je na članskih svetovnih prvenstvih zastopal Slovenijo.
8
svetovnih prvenstev elitne divizije je za njim.
5
let je bil kapetan članske reprezentance.
9
tekem oziroma trikrat je igral na kvalifikacijskem turnirju za OI.
1-krat
je nastopil na olimpijskih igrah in na petih tekmah dosegel en gol.
73
tekem je odigral v dresu Jesenic ali Jesenic mladi v slovenskem prvenstvu.
3
naslove državnega prvaka je osvojil z Jesenicami (2005, 2006, 2009).
288
tekem je odigral v ligi EBEL in zbral 222 točk (96+126).
871
tekem je odigral v profesionalni karieri in zbral 727 točk (364+363).
Drugače je prepričan, da bi telo gotovo še preneslo vse napore, ki jih prinaša profesionalno igranje hokeja, sploh če bi se odpovedal vsaj kakšni stvari, ki jo dela poleg hokeja – na Bledu ima Raza picerijo, v Kranju in Škofji Loki pa gostinska lokala. "Telo bi zdržalo, o tem ne dvomim. A enkrat je treba reči to je to. Fantom sem že rekel, da bom od zdaj naprej njihov velik navijač in bom držal pesti."
TAKE IN DRUGAČNE SOLZE
Verjame, da bo v hokeju deloval tudi v prihodnje, v kakšni vlogi, pa se še ni odločil. "Hokej mi je v 20 letih dal praktično vse. Take in drugačne solze, lepe in slabe trenutke, na svoj način bom poskušal hokeju nekaj vrniti, s pravimi ljudmi okoli sebe. Če se bodo stvari odvijale, kot si bom sam želel, sem popolnoma neodvisen in lahko mislim s svojo glavo. Marsikdo, ki dela v športu, ki je od športa odvisen, ne dela samo v dobro športa," je znova posredno pokritiziral športne delavce in pripomnil, da se že zdaj ukvarja z dvema hokejskima projektoma. Pri prvem je zgodba vezana na mlajše hokejiste, drugi pa je v neki meri povezan z Jesenicami. A pred vsem tem bo veliko trenutnega časa namenil le družini: "Da jim vrnem sebe."
TO PREPUŠČAM VAM
Ker še ne ve, v katero smer – v hokejskem smislu – se bo podal, je veliko vrat pustil odprtih. "Opravil bom trenersko licenco, hokejskega znanja sem si po vsem svetu nabral dovolj, po drugi strani pa bi lahko delal tudi v pisarni. Vsi igralci se po navadi vračajo, vračamo v svoje matične klube, a mojega matičnega kluba ni več," je zagrenjeno izpostavil to zanj očitno zelo boleče dejstvo.
Ob koncu polurnega pogovora v Lescah je sledilo vprašanje, ali lahko po vseh letih izpostavi zanj najpomembnejšo stvar. Izkazalo se je, da je bilo to edino vprašanje, na katero ni odgovoril: "To prepuščam vam. Vi ste tisti, ki imate pero, ki vidite dobre in slabe stvari. Lahko bi bilo bolje, a danes zvečer se bom lahko mirno pogledal v ogledalo in se ozrl na 20 lepih let. Dal pa bi vse, da bi bilo tudi naslednjih 20 takih," je še z lahkim srcem izustil sveži hokejski upokojenec Tomaž Razingar.
