Roy je postal deseti tuji vratar, ki se bo v zeleno-belem dresu dokazoval, odkar klub iz Spodnje Šiške sodeluje v druščini lige EBEL. Mladenič, ki prihaja iz resnično zelo majhnega mesteca v provinci Quebec, Causapscala, kjer živi manj kot 2500 ljudi, je med vratarji tretji predstavnik rojstne dežele hokeja na ledu.
V tednih, ki jih je preživel v Sloveniji, pravi, da se ima lepo. Za zdaj je vse dobro, nima se za kaj pritoževati, časovno razliko je sredi avgusta hitro premagal, nam je povedal. "Vsak dan se počutim bolje, imam vedno več energije, prvi vtisi Ljubljane so super, na videz je krasno mesto, veseli me, da ga bom v prihodnje lahko še bolj raziskal, kot tudi okolico vaše države. Tu je sijajno tudi zato, ker vsi dobro govorijo angleško," je bil slednjega nadvse vesel naš sogovornik.
Na pritisk sem dobro navajen. V ligah, kjer sem igral, so bile zahteve vedno visoke, pričakovano je bilo, da bom imel veliko vlogo. O tem sicer ne razmišljam veliko, ukvarjanju z zunanjimi dejavniki se poskušam izogniti. Visoka pa so tudi moja lastna pričakovanja in tako pritiskam tudi sam nase, saj se hočem se izkazati.
Njegov podvig to poletje je bil vsekakor nekaj najbolj posebnega v njegovi karieri. Ob tem, da je sploh prvič v življenju stopil na evropska tla, je prišel k Olimpiji, klubu z večletnim slabim ugledom. Vprašali smo ga, ali je vedel, v kaj se sploh spušča. "Da in ne. Sicer poznam nekaj ljudi, ki so igrali v Evropi, od prej na primer poznam tudi Guillauma Desbiensa. Pričakoval sem različnost v vseh pogledih, tako po hokejski kot življenjski plati. Za zdaj sem s tem, kar sem videl in spoznal, zadovoljen," je zatrdil Olivier, ki ob prihodu ni začutil posebnega kulturnega šoka: "Ne, niti ne. Zaradi odličnega znanja angleščine je prilagajanje na vse toliko lažje. Zaenkrat ničesar ne pogrešam, je pa res, da sem tu šele razmeroma kratek čas."
NE ŽIVČEN, NEUČAKAN
Tako kot marsikdo tudi Roy pred prihodom k nam Slovenije ni poznal. "Preden je prišlo do stika z ekipo, nisem niti približno vedel, kje v Evropi je vaša država, in nisem poznal nobenega mesta. Ob podpisu pogodbe pa mi je nekaj že povedal trener Fabian Dahlem, ki mi je svetoval, naj pobrskam po medmrežju in si ogledam fotografije mesta. Takoj sem se razveselil, ko sem videl, v kako lepo mesto se bom preselil, še bolj pa sem se navdušil, ko sem prišel in ga videl na lastne oči," je bil novega okolja že v Kanadi vesel čuvaj mreže, ki pravi, da ni bil prav nič bolj razburjen zaradi dejstva, da bo v nasprotju s preteklostjo, ki ga je vezala zgolj na Severno Ameriko, zdaj prvič stopil v Evropo in v njej tudi igral. "Bil sem razburjen, a v pozitivnem smislu. Malo sem bil živčen pred letom čez Atlantski ocean, s Stefanom Chaputom (kanadski napadalec, ki bo prav tako igral za Olimpijo, op. p.) sva se skupaj odpravila iz Montreala. Pot v Evropo je bila nekaj, kar sem načrtoval za svojo prihodnost, četudi ta ne bi bila povezana s hokejem. Nisem bil toliko živčen, ampak bolj neučakan," je pojasnil.
Glavni razlog? Odkrito? Zato, ker je bila oprema veliko boljša, frajerska, povsem drugačna (smeh). Seveda je bila tudi dražja, kar mojim staršem ni bilo najbolj všeč (smeh).
IZREDEN PRIVILEGIJ
Čeprav šteje manj let kot četrt stoletja, pa ima Olivier za sabo že veliko igralskih izkušenj. Nekaj jih je nabral v ligi AHL, nekaj pa v ECHL, kjer je z Alasko pred dvema sezonama osvojil tudi naslov prvaka. Še kot najstnik se je prebil tudi v najboljšo mladinsko ligo na svetu QMJHL, čemur je sledil tudi vpoklic v mlado kanadsko reprezentanco, na kar v deželi javorjevih listov praktično od rojstva čaka vsak nadobuden hokejist. S Kanado je pred štirimi leti na SP do 20 let v ameriškem Buffalu osvojil srebrno odličje, v finalu vseh finalov pa so bili takrat od Olivierjevega moštva boljši Rusi. "To je bilo nekaj sijajnega. Kot otrok sanjaš o tem, da bi bil nekega dne del te zgodbe. Znašel sem se med najboljšimi 25 igralci svojega letnika svoje države. To je izreden privilegij," je povedal Olivier, ki to izkušnjo izjemno ceni: "To, da sem lahko oblekel kanadski dres, je bil zagotovo eden najboljših in največjih trenutkov v moji karieri. Pa tudi to, da sem izkusil, kako je igrati pred več 20 tisoč gledalci, ki navijajo zate. Gre za izkušnjo, ki je res posebna in se je bom spominjal za vse večne čase."
Vsi tuji vratarji Olimpije v ligi EBEL
Sezona 2007/08: Alex Westlund (ZDA)
Sezona 2008/09: Mike Morrison (ZDA), Markus Korhonen (Finska)
Sezona 2009/10: Norm Maracle (Kanada)
Sezona 2010/11: Jan Chabera (Češka)
Sezona 2011/12: Jean-Philippe Lamoureux (ZDA)
Sezona 2012/13: Jerry Kuhn (ZDA)
Sezona 2013/14: Jerry Kuhn (ZDA)
Sezona 2014/15: Andy Chiodo (Kanada), Miika Wiikman (Finska)
Sezona 2015/16: Olivier Roy (Kanada)
STARŠEM NI BILO NAJBOLJ VŠEČ
Da se pri vseh športih na vratarje vedno gleda kot na najbolj posebne člane ekipe – v hokeju toliko bolj, saj mnogi trdijo, da moraš biti malo nor, da se nastavljaš ploščku, ki proti tebi leti tudi s hitrostjo sto kilometrov na uro –, ni velika neznanka. Roy nam je zaupal, zakaj natančno se je, ko je bil še v "plenicah", odločil za to igralno mesto. "Glavni razlog? Odkrito? Zato, ker je bila oprema veliko boljša, frajerska, povsem drugačna (smeh). Seveda je bila tudi dražja, kar mojim staršem ni bilo najbolj všeč (smeh). A spomnim se, kako sem užival, ko sem prvič dobil svojo opremo, vratarsko masko, to je bilo res nekaj posebnega. Torej, zaradi opreme sem postal vratar in te odločitve nisem nikoli obžaloval, saj sem se v to hokejsko delo takoj zaljubil, takoj sem se našel v tej vlogi. Poleg tega sem imel bratranca, ki je bil napadalec, in moja poteza je bila zmaga za vse," se je z nasmehom spomnil svojih prvih hokejskih podvigov.
NE ROY, BRODEUR
Zaradi priimka, ki je v hokejskem svetu zaradi enega najboljših vratarjev Patricka Roya slovit, so ga mnogokrat že pocukali za rokav in ga vprašali po sorodstvenih vezeh. Tudi mi. "Na to vprašanje sem velikokrat odgovoril, še posebej, ker prihajava iz istega dela Kanade in ker sem vratar. Nisva v sorodu. V mladinskih ligah sem veliko igral proti njegovima sinovoma, v tej ligi je bil on tudi trener, zato sem ga celo spoznal. Vsi vemo, da je bil odličen vratar, in v naših krajih smo zelo ponosni, saj je francoske Kanadčane postavil na zemljevid," je pojasnil Roy in dodal, da mora poskrbeti za svojo veljavo, da ga s Patrickom ne bodo zamenjevali. "Bil je eden mojih vzornikov, toda moj največji je bil vseeno Martin Brodeur," je še priznal.
