Zadnji moštvi sta do zdaj odigrali dve tekmi, preden se je v torek ponoči serija preselila na Florido, pa sta ekipi v Madison Square Gardnu vsaka zmagali po enkrat. Rangersi so z 2:1 dobili uvodno bitko vzhodne konference, na drugi Newyorčani niso bili tako uspešni, ravno obratno, Tampa Bay je v velikem jabolku prišla do prepričljive zmage 6:2 in prvega breaka v seriji.
Med tistimi, ki so v ponedeljek zvečer po lokalnem času v MSG pustili največji pečat, je bil Tyler Johnson. Mladenič, ki je ena od gonilnih sil Tampe že vso sezono, se je pravzaprav vpisal v zgodovino. Štiriindvajsetletni napadalec Tampe je postal prvi hokejist moštva iz Floride, ki je v končnici dosegel hat-trick. Mogoče dosežek sam po sebi ni videti kaj posebnega, marsikdo bi rekel, da je to uspelo že mnogim, kar je povsem res, toda Tylerjeva zgodba je drugačna. Ena takih, ki dajejo navdih.
SPREGLEDAN
Mladenič, ki je odraščal v mestu Spokane v zvezni državi Washington, nikoli ni veljal za hokejista, ki bo nekega dne v najboljši ligi na svetu ali pa kar na splošno v hokeju pustil večji pečat, čeprav je že v mladinskih ligah izstopal od povprečja.
Johnsona nikoli nihče ni izbral na naboru lige NHL. Trikrat je bil v igri za "draft", v mladinskih ligah je osvojil množico takih in drugačnih nagrad (tudi za individualne dosežke), a pred njim je vsega skupaj prednost dobilo kar 632 igralcev. Kar 632 imen so izgovorili v treh letih, njegovega nikoli, toda Američanu je vseeno uspelo priti v ligo NHL.
Prav uživaš, ko ga gledaš. Sediš na klopi, ga gledaš in si misliš, da si resnično lahko vesel, da imaš v svojem moštvu takega igralca.
Victor Hedman
Največja pomanjkljivost, ki je zmotila večino oglednikov, je Tylerjeva višina. Napadalec ima zgolj 173 centimetrov, zaradi česar velikokrat posluša šale na svoj račun. Ena najbolj priljubljenih, ki se ji smeji tudi Johnson, je, da mora, če se hoče v zabaviščnih parkih z vlakcem voziti na najbolj grozovitih vožnjah, stopiti na pručko, da doseže zahtevano višino.
A v hokejskem svetu na ravni organizacij seveda takih šal ni mogoče slišati in Tyler je bil zgolj zaradi svoje nizke rasti pri mnogih oglednikih tako že a priori prečrtan s seznama kandidatov. A pri enem človeku ne in včasih se izkaže, da je za uresničitev sanj potrebna le ena oseba, v Tylerjevem primeru je bil to Al Murray. Slednji je pri Tampi eden od oglednikov mladih hokejistov in nanj je postal pozoren, ko se je v ameriškem dresu pred petimi leti boril na svetovnem prvenstvu do 20 let. Murray je bil takrat del kanadskega štaba, a je nemudoma, ko je sprejel novo delovno mesto, Tylerja priporočil Stevu Yzermanu, ki je leta 2011 takrat 21-letnika sprejel v organizacijo s Floride. Danes trikratnemu dobitniku Stanleyjevega pokala gotovo ni žal, da je poslušal Murrayja, kvečjemu ravno obratno.
ČAROBNOST
Čeprav ni visok, pravzaprav na ledu precej izstopa zaradi svoje majhnosti, pa Američan toliko bolj izstopa v drugih elementih hokejske igre in je danes s kar 11 zadetki vodilni strelec celotne končnice.
Ravno na drugi tekmi je mladenič pokazal vse, kar premore. Hitrost (pri prvem golu), smrtonosno natančnost pri zadevanju (drugi gol) ter moč predvidevanja, spojeno z mirnostjo (tretji zadetek). Dokazal je, da velikost ni pomembna, če lahko čarobnost pričaraš z očmi, nogami in rokami.
Ne verjamem, da igra velikost veliko vlogo. Vsak hokej igra na svoj način, vse, kar je, je to, da moraš najti način, ki ti odgovarja. Če sem iskren, res ne vem, ali sta moja višina in to, da nisem bil izbran na naboru lige NHL, stvari, ki me ženeta. Vsako jutro sem srečen, da sem lahko tu, in živim svoje sanje.
Tyler Johnson
"Je popoln paket," ga je opisal soigralec Victor Hedman: "Ni samo odličen organizator igre in nima le sijajnega nosa za zadetke, hkrati se ne boji igrati trdo, na telo, ne boji se drenjati pred golom. Prav uživaš, ko ga gledaš. Sediš na klopi, ga gledaš in si misliš, da si resnično lahko vesel, da imaš v svojem moštvu takega igralca."
TROJČKI
Mnogi ga zaradi višine in tudi zaradi sloga igranja primerjajo ravno z Rangersovim Martinom St. Louisom, ki je doživel enako zgodbo kot Tyler. Tudi Martina, nekdanjega člana Tampe, nikoli niso izbrali na naboru. "Vem, da se bo ta primerjava vedno pojavljala, toda Tyler je svojevrsten, drugačen igralec. Zelo je dominanten in res ga je užitek gledati," je soigralca pohvalila tudi prvi violina Tampe Steven Stamkos.
Johnson, ki je v tem trenutku eden od glavnih kandidatov za nagrado Conn Smythe – MVP svoje ekipe v končnici – kljub uspehu na ledu še vedno ostaja skromen. V rednem delu je na 77 tekmah vknjižil kar 72 točk (29 + 43), kemijo, ki jo ima v napadu skupaj z Ondrejem Palatom in Nikito Kučerovom – ljubkovalno jih kličejo "Trojčki" – ne vidite pogosto. "Vsakič, ko Johnnyja (njegov vzdevek, op. p.) vprašaš o njegovi učinkovitosti, bo dejal, da sta zanjo zaslužna njegova partnerja v napadu. Vsakič, ko boš to vprašal njiju, bosta rekla, da je za vse kriv Johnny," pravi Stamkos: "Ta napad je bil to sezono naš ključni. Gre za enega najboljših, kar sem jih kdaj videl. Velikokrat se ujameta dva, a kemija med Trojčki je res nekaj posebnega, nanjo redkokdaj naletiš."
NEKAJ DRUGEGA
Da je Johnson res nekaj posebnega, je že pred časom ugotovil tudi trener Tampe Jon Cooper. "Že ko prideš k njemu domov in vidiš sobo tega fanta in vse pokale, ki jih je osvojil … Pokal Memorial, pokal Calder, bil je svetovni mladinski prvak. Nekaj moraš imeti, da vse to osvojiš. Tyler Johnson seveda ni edini, ki mu je uspelo osvojiti te pokale, a to, kar spremljamo zdaj, je nekaj posebnega," ga je po zadnji predstavi pohvalil Cooper: "Na tak način igrati v najboljši ligi na svetu, na njenem največjem odru in v najbolj znameniti dvorani na svetu je res nekaj drugega."
