Za igranje curlinga je potrebna curling dvorana. Ali led ne zadostuje?
Med ledom, ki je namenjen drsanju ali hokeju, in ledom, na katerem se igra curling, je velika razlika. Za curling mora biti led popolnoma raven. Predstavljate si, kakšen vpliv imajo neravnine na 20 kilogramov težak kamen, ki potuje po 45 metrov dolgi stezi. Pri drsanju in hokeju manjše neravnine ne povzročajo takšnih razlik. Razlike se pojavijo že pri sami terminologiji, ki jo uporabljajo igralci hokeja in curlinga, ko opisujejo led. Hokejisti navadno uporabljajo le štiri izraze, in sicer je lahko podlaga hitra, počasna, mehka ali trda, za igralce curlinga pa so pomembne še mnoge druge lastnosti. Pri igri je pomembno, ali je led hiter ali počasen, popolnoma raven ali nepredvidljiv, ali kamen potuje po ledu bolj naravnost ali pa omogoča velike zavoje in s tem drugačno pripravo taktike in strategije. Vse te različne lastnosti ledu zahtevajo od ekipe, da ga osvoji in prebere, kolikor hitro je to mogoče. V ta namen je dan pred začetkom tekmovanj v izvedbi svetovne zveze namenjen treningom, na katerih poskušajo ekipe dobiti čim več podatkov o tem, kako kamen deluje na igralni površini. Poleg tega da se curling led in led za hokej razlikujeta v temperaturi, strukturi in plasti, pa je največja razlika, da je led za curling 'poškropljen' (pebbled). Pred vsako igro curlinga ledni tehnik razprši vodo po ledeni površini. S tem na ravni ledeni površini povzroči, da nastane na tisoče majhnih izboklin, ki jih imenujemo kapljice (pebble). Brez teh kapljic bi bilo preveč trenja med kamnom in ledom, tako pa kamni lažje potujejo po ledu in naredijo igro bolj predvidljivo, saj se vsi kamni 'obnašajo' podobno. Če bi poskušali podati kamen na hokejskem ledu, ki torej ni poškropljen, bi kmalu ugotovili, da bi ga le s težavo podali tja, kamor si želimo, prav tako pa bi mnogo težje dosegli, da bi se kamen hitro premikal. Naslednja razlika je v vodi, ki jo zmrzujemo. Za curling ne moremo uporabiti navadne vode, biti mora deionizirana in demiralizirana. Najbolj pomembna pa je vlaga v dvorani. Ob previsoki stopnji vlage se na ledu naredi zmrzal, ki onemogoči igranje. V ta namen so v curling dvoranah vgrajeni rekuperatorji, ki vlažen zrak vsesajo, ga razvlažijo in toplega vpihujejo nazaj pod strop dvorane. Med evropskim prvenstvom divizije C leta 2016 v Ljubljani je ledni tehnik iz Kanade z 12 senzorji nadziral stopnjo vlage in temperaturo v dvorani in njeni okolici. Sama tranzicija hokejskega ledu v curling led traja približno pet do sedem dni.
Ali smo v Sloveniji blizu curling dvorane?
Menim, da slovenska družba šport podpira. Tudi nam pripadajo določena javna sredstva, a proti velikim zvezam so to seveda le drobtinice. Struktura slovenskega športa, še posebej ekipnega, je narejena tako, da veliko podporo ponujajo lokalne skupnosti s svojo športno infrastrukturo. V nasprotju s tujino, kjer je športna infrastruktura v rokah klubov, si v Sloveniji klubi tega enostavno ne morejo privoščiti. Druga pomembna pomoč lokalnih skupnosti je, da to infrastrukturo dobijo klubi za treninge mlajših selekcij skoraj brezplačno. Ravno v tem delu vidim velike uspehe slovenskega športa, saj se klubi lahko izključno posvečajo vzgoji mladih v šport in tako dobivamo mladince vrhunske kakovosti, ki pa se potem izbrusijo v diamante v tujih premožnih klubih in vračajo vložen trud skozi reprezentančne akcije. Slovenija je v tem res fenomen, kar ponovno potrjuje nedavni uspeh košarkarjev na olimpijskih igrah v Tokiu. Pri curlingu pa čakamo, da bomo to infrastrukturo šele dobili. Trenutno sta daleč največ interesa pokazali MO Ljubljana in MO Velenje. V Ljubljani je projekt curling dvorane v Zalogu v zaključni fazi, v Velenju pa se nakazuje možnost dvostezne curling dvorane v sklopu izgradnje hokejske dvorane pod odrom ob Velenjski plaži. Še najbližje pravi curling progi je poligon v Planici, kjer smo se skupaj z Zavodom za šport Planica dogovorili, da čez poletje v kleti garaže pod nordijskim centrom upravljamo stezo. Na njej na srečo ni drsalcev, je pa problem temperature in vlage. A vse je bolje kot nič. Na zvezi upamo, da se bodo projekti čim prej začeli uresničevati in da bomo lahko začeli enakopravno trenirati z ostalimi državami. Trenutno so treningi reprezentančnih ekip v najbližjih dvoranah v Kitzbühelu, Bratislavi, Budimpešti, Cortini in Clautu.
Kakšna je prihodnost slovenskega curlinga?
Prihodnost slovenskega curlinga vidim svetlo. Vedno bolj in bolj smo prepoznavni v slovenskem prostoru.
