Vsi necepljeni tekmovalci so morali pred začetkom v petdnevno karanteno na prizorišču, kar je zagotovo marsikoga odvrnilo od sodelovanja na že tako ali tako dolgem turnirju.
Boj za zmago in za 23 mest, ki vodijo na svetovni pokal leta 2023, je bil zelo izenačen in negotov. Med 70 velemojstri ni bilo izrazitega favorita, zmaga pa je na koncu pričakovano odšla v Rusijo. Igralci iz te velesile so namreč od leta 2000 in prvega uradnega prvenstva pod okriljem Evropske šahovske unije (ECU) pobrali kar 11 naslovov. Njihov tokratni junak je vseeno nekoliko presenetljivo postal Anton Demčenko, ki je bil z ratingom nekaj točk pod mejo 2600 šele 33. nosilec. Po odličnem začetku je bil vseskozi v vodilni skupini, ključne zmage pa je zabeležil v 6., 7. in 9. krogu proti rojakom Alekseju Sarani, Jevgeniju Romanovu in Aleksandru Dončenku, slednji sicer nastopa za Nemčijo. V zadnjih dveh partijah je nato kljub veliki borbi remiziral, njegov končni izkupiček šestih zmag in petih remijev, brez poraza, pa je bil ob dobrih dodatnih kriterijih dovolj za zmagoslavje. Z zmago v zadnjem krogu ga je po točkah sicer ujel nadarjeni 17-letni Nemec Vincent Keymer, ki pa se je moral zadovoljiti s srebrom, a njegov rezultat pomeni izjemen preboj velikega upa evropskega šaha v članski konkurenci. Na tretjo stopničko se je povzpel Rus, in sicer se je Sarani uspelo pobrati po porazu proti kasnejšemu zmagovalcu in je na koncu za vodilno dvojico zaostal za pol točke. Tudi on se je okitil s kolajno po zaslugi dodatnih kriterijev, osem točk iz enajstih partij je namreč zbral še Romun Bogdan Daniel Deac.
Od treh slovenskih predstavnikov je bil najboljši velemojster Matej Šebenik. Na začetku je v igri še precej nihal, po zmagi proti ruskemu velemojstru Davidu Paravjanu v šestem krogu pa se je ustalil v zgornjem delu in čakal priložnost za prodor še višje. Po nekaj zaporednih remijih z na papirju močnejšimi nasprotniki je veliko priložnost zamudil v predzadnjem krogu, ko je v dobljeni poziciji tekmecu dovolil, da se je kljub velikemu materialnemu zaostanku rešil v remi. Za ta spodrsljaj se je nato oddolžil s prepričljivo zmago v zadnjem krogu, s katero je zaokrožil solidno odigran turnir. S sedmimi točkami iz enajstih partij je pristal na delitvi 19. mesta, dodatni kriteriji pa so ga na žalost vendarle izrinili iz triindvajseterice, ki si je zagotovila vstopnice za svetovni pokal, na končno 29. mesto.
S svojim premiernim nastopom na članskem EP je lahko zadovoljen tudi 17-letni Jan Šubelj, najobetavnejši slovenski mladi igralec. Večji del turnirja se je enakovredno kosal z uglednimi nasprotniki in je med drugim s črnimi figurami remiziral celo s prvim nosilcem turnirja, angleškim velemojstrom Gawainom Jonesom. Dobro mu je kazalo tudi za prvo velemojstrsko normo, a se mu je ta izmuznila v 10. krogu, ko je v dobri poziciji zelo hitro izgubil nadzor in na koncu moral priznati poraz proti neugodnemu gruzijskemu velemojstru Luki Paičadzeju. Turnir je zaključil z remijem proti izkušenemu domačemu velemojstru Stefanssonu in s šestimi točkami zasedel 60. mesto, kar 30 mest nad svojim izhodiščem. Tudi on je, tako kot Šebenik, pridobil lepo število novih ratinških točk.
Najboljši slovenski šahistki Lauri Unuk, ki se je tokrat preizkusila še v moški konkurenci, pa se je nastop povsem ponesrečil. Poleti je precej nastopala in hitro se je izkazalo, da bi potrebovala predvsem nekaj počitka. Začetek še ni napovedoval neuspeha, toda slabšemu nadaljevanju se je pridružilo še slabo počutje, tako da je bila primorana turnir predčasno zaključiti.
