Po skoraj sto letih, odkar so "čegljali" na blejskem koncu, se zadeva ni dosti spremenila. Curling je v Sloveniji mlad, neprepoznaven šport, ki pa se v zadnjih letih bliskovito širi po slovenskem prostoru. Vse skupaj malo spominja na znani film Ledene steze, ki je nastal v produkciji ameriške filmske družbe Walt Disney, le da zgodba še nima tako hollywoodskega konca, a tudi ta še pride. Za tiste, ki filma ne poznate, naj povemo, da govori o nastopu jamajških tekmovalcev v bobu na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Mogoče je bil povod film, mogoče kaj drugega, a vodilna nit vseh, ki so sodelovali pri zagonu curlinga v Sloveniji, je bila enaka – gremo na olimpijske igre! In to z metlo v roki. Nedvomno je k zagonu pripomogla tudi takratna predstavitev curlinga v Ljubljani in Mariboru pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije med zimskimi olimpijskimi igrami v kanadskem Vancouvru.
Zgodba o nastanku prvega curling kluba in zveze je bila tako zanimiva, da jo je vredno zapisati. Več o tem pove generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler: "Bilo je jutro, 3. marca, ko sem prejel kratko sporočilo: 'Dejmo ustanovit Curling klub Ljubljana.' Številka je bila neznana, ura pa 6.30 zjutraj. Kljub dejstvu, da mi je bila zamisel všeč, ji nisem namenjal večje pozornosti. A ves dan sem imel v glavi 'curling, curling, curling', zato sem popoldne poklical na številko in ugotovil, da je na drugi strani sošolec iz osnovne šole, ki ga nisem videl 28 let. Beseda je dala besedo, zazvonilo je še nekaj telefonov in ideja se je razširila kot požar v gozdu. Videti je bilo, kot da smo prižgali vžigalico in zanetili ogenj. A takrat se nismo zavedali, da gori po vsej Sloveniji – na Jesenicah, v Mariboru ..."
V slovar vpisali besedo "curling"
Za ustanovitev zveze sta bila potrebna le dva kluba in tako je poleg Curling kluba Ljubljana nastal še Curling klub Zalog. Zapletlo pa se je pri imenu. Kluba in zveze ni bilo mogoče registrirati pod imenom curling, saj beseda v slovarju slovenskega knjižnega jezika ni obstajala. Tako so se registrirali pod imenom Društvo za balinanje na ledu in takoj odvihrali na Inštitut Frana Ramovša za slovenski jezik. Tam so v nekaj dneh izdali potrdilo, v katerem je bilo zapisano, da se bo beseda curling pojavila v naslednji ediciji slovarja.
V istem času, ko so v Ljubljani ustanovili zvezo, so po Sloveniji rasli curling klubi. Največje presenečenje za tiste iz "močvirja" je bilo, da je bil prvi curling klub v Sloveniji ustanovljen mesec dni pred ustanovitvijo zveze. To je bil Curling klub Maribor, ki so ga ustanovili že februarja 2010. Na štajerskem koncu sta bila v istem letu ustanovljena še dva kluba – Curling klub Ruše ter Curling društvo Ptuj. Njun namen je bil aktivno sodelovanje pri načrtovani zimski univerzijadi v Mariboru leta 2011, ki je bila kasneje odpovedana, zato kluba danes nista več aktivna. Mirovali pa niso niti na gorenjskem koncu, kjer je skupina navdušencev ustanovila Curling klub Jesenice in zelo resno pristopila k uveljavljanju curlinga na severozahodu Slovenije. Jesenice še danes veljajo za enega izmed največjih curling centrov v Sloveniji.
