Maze: Nikoli več v vseh disciplinah

"Preklopiti na normalno življenje po tako dolgi karieri je v zelo kratkem času težko. O nadaljevanju ali koncu tekmovalnega smučanja se še nisem odločila. Dejansko pogrešam smučanje, pogrešam zavoje, tekmovalnost, ne pogrešam pa količkov," je dejala najboljša slovenska športnica. Trikrat je zmagovala na Zlati lisici v Mariboru, kjer bo konec tedna tekma za svetovni pokal. Tokrat bo pod Pohorjem le v vlogi gledalke, največja pričakovanja pa bodo usmerjena v Ano Drev.

"Ana Drev je bila vedno zelo uspešna, ko sama nisem tekmovala. Pred devetimi leti, ko sem prišla iz ameriške Panorame predčasno domov, je zablestela, tudi sedaj, ko sem odsotna, je že skoraj zmagala. Škoda, da nisva bili skupaj na zmagovalnem odru, ko sem tekmovala. Vesela pa sem, da ostale slovenske tekmovalne ob moji odsotnosti čutijo odgovornost za dosežke slovenskega smučanja," je dejala Mazejeva. Zadnjič je tekmovala v francoskem Meribelu 22. marca lani, ko je bila tretja na veleslalomu na finalu svetovnega pokala in je v skupnem seštevku osvojila drugo mesto ter je za 22 točk zaostala za Avstrijko Anno Fenninger, ki je tedaj ubranila veliki kristalni globus.

Mazejeva je smuči zamenjala za novinarski mikrofon. "Odlično se počutim v tej novi vlogi in mi je domača. St. Moritz, kjer bom delala letos za Eurosport na finalu svetovnega pokala, bo nov izziv. Kot tekmovalka sem se ukvarjala samo s sabo, nova vloga pa je razbremenjujoča in iščem zgodbe ter se ukvarjam z drugimi. Če ne bom tekmovala, bom lahko nadaljevala v tej smeri. Rada govorim o stvareh, ki jih poznam. Zato se mi zdi pametno, da ostajam v športu, ki ga živim in doživljam ter lahko tudi prek televizijskih ekranom to delim z ljudmi."

V St. Moritzu bo naslednje leto svetovno prvenstvo. "Ideja o nadaljevanju ali koncu kariere še zori. V nekaterih stvareh se sploh ne vidim več. Slalom in veleslalom vidim kot zabijanje v količke, v nekaj, kar te moti v vožnji proti cilju. To me res zelo moti. Bolj se vidim v smuku in superveleslalomu, seveda pa moraš za to trenirati veleslalom. Slednji je moja disciplina, vendar v nadaljevanju nikakor ne vidim možnosti, da bi nastopala v vseh disciplinah kot v zadnjih letih."

Na vprašanje, kako ji gre študij na mariborski pedagoški fakulteti, je odvrnila: "Diploma gre v pravo smer, potrebujem tri strnjene tedne dela brez obveznosti, ki jih imam precej, in do aprila si želim diplomo končati. Mentorjem sem dejala, da naj mi dajo rok za končanje diplome, pa so mi rekli, da naj si ga kar sama določim. To mi je težje, vedno imam raje, če imam nek rok."

Tudi če ne bo več smučala, bo ostala povezana s smučanjem. "S Stöcklijem želim razvijati nove materiale, biti sparing partner na treningu kakšne smučarke. To pa pomeni, da moraš delati na kondiciji in zato se tudi lažje vrneš v tekmovalni ritem. Vadim pod budnim očesom Andree Massija in lahko tudi delim svoje občutke s tekmovalkami in drugimi, ki delajo pri razvoju opreme. Sedaj smučam več, kot prej, ko sem trenirala, vendar prosto, brez količkov. Moji zavoji zahtevajo veliko fizično pripravljenosti, zato vadim v fitnesu, moje telo potrebuje tudi temeljito ogrevanje. Ne želim se poškodovati sedaj, ko ne tekmujem, ker se nisem niti prej. Kolena pa so me zadnje čase že kar bolela, ker nimajo več take mišične mase, kot sem jo imela prej."

Bila je tudi na smuku za svetovni pokal v Kitzbühlu, ki so ga zaznamovali številni hudi padci. "Tam sem bila v podporo slovenski ekipi, s katero sodeluje Andrea Massi. Smuk je ekstremno dobro organiziram, mogoče je bilo pri ženskem smučanju tako nekajkrat le v Zagrebu, vendar prihod nekaj hollywoodskih zvezd v Kitzbühel vse skupaj dvigne še ne višjo raven. Bila pa sem šokirana zaradi številnih hudih poškodb, ki so se zgodile. Pred dvema dnevoma sem o tem začela pisati blog, razmišljanja o vzrokih za padce še nisem do konca razvila. Nekaj je gotovo tudi na tehnologiji in socialnih omrežjih, ki so bili pri meni velik moteč element, po drugi strani pa ti omogočijo pobeg od realnosti. Te pa lahko hitro zasvojijo in pomembno je, koliko časa ti vzamejo. Tehnologija te lahko poje in ne razmišljaš toliko o sebi, kot bi moral. Potem pa prideš na neko progo kot je v Kitzbühlu, kjer je ekstremna proga, svoje k izjemnemu povečanju tveganja dodajo ekstremni materiali in nesreča je hitro tu."