Pri Domnovih skokih je tudi za strokovnjake najbolj navdušujoč njegov intenziven odriv, nad katerim se čudi ves svet. Pravi, da je to zasluga trenerjev: "Sandi Čimžar in Gorazd Bertoncelj sta poskrbela za dobro kondicijsko osnovo. Zlasti Gorazd je perfekcionist in me vedno postavi na realna tla. Opozori me na napake in na to, kar smo bili pozorni že pred tekmo. Res pa je, da mi pri tem precej pomaga gibljivost, kjer sem res močen. Tu ima veliko zaslug Sandi, ki mi je dal dobro osnovo, tudi z vajami joge. Gibljivost je torej motorična, in ne zgolj statična."
Domen je nekaj besed namenil tudi utrujenosti in regeneraciji po končanih tekmah: "Kot zadnje čase opažam, imam na svetovnem pokalu iz dneva v dan več energije, ki pa po koncu tekme naslednji dan malce upade. Telo je na dan tekme nanjo gotovo pripravljeno v polni meri."
Ob razglasitvi zmagovalcev v Engelbergu so najboljši v roke dobili tudi ovojnico z denarjem, kar ni običajno. Domnu se to ni zdelo nekaj posebnega: "Po skokih sem bil veliko bolj vesel, čeprav na zunaj ne delujem tako. Takrat sem v sebi najbolj zadovoljen."
Je za Domna prednost ali breme, da ima brata, kakršen je Peter? "To je odvisno od tega, ali ti gre dobro ali slabo. V prvem primeru je to po eni strani prednost. Če ti ne gre, pa potem nikoli nimaš miru. To sem videl že pri Cenetu. Takrat je skakalca najbolje pustiti pri miru," pravi mladenič, ki se mu življenje po zadnjih uspehih ni bistveno spremenilo: "Nekateri prijatelji so me hoteli dojemati malo drugače, a sem jim takoj rekel, da naj vse ostane tako, kot je bilo do zdaj."
Svojega starejšega brata ne jemlje kot vzornika: "Tudi ko sem bil majhen, se ne spomnim, da bi imel koga za vzornika. Peter mi tudi ne daje nasvetov glede skokov, včasih kakšen poduk glede osnovnih stvari."
Kar zadeva priložnost v svetovnem pokalu, se zaveda, da takšna stvar ne pride čez noč. "Te stvari se stopnjujejo počasi, zato težko rečem, ali sem to pričakoval. Nekaj se je res videlo na treningih, zato popolno presenečenje, da sem bil uvrščen v ekipo, vseeno ni bilo."
ŽELI SI LE DOLGIH SKOKOV
Bližnja novoletna turneja benjamina v slovenski vrsti že veseli, najbolj zaradi zadnjih dobrih nastopov: "Moji zadnji skoki so bili na visoki ravni, pa tudi v Oberstdorfu, kjer bomo turnejo začeli, mi je šlo dobro na treningih na ledeni smučini. To je edina 120-metrska skakalnica, na kateri sem tehnično odskakal bolje kot na manjših skakalnicah, čeprav je bolj zahtevna in marsikomu ne ustreza. Sicer vsako skakalnico, ko pridem tja, začutim malce drugače. Če sem na njej že skakal, mi je sicer v pomoč, a v svetovnem pokalu je zame skoraj vsako prizorišče novo."
Rezultatskih ciljev in pričakovanj si pred turnejo ni zastavil. "Želim si le, da bom delal dolge, lepe in varne skoke," pravi in hkrati zanika, da je od Petra prevzel razmišljanje, da pred tekmo ne razmišlja o rezultatu, ampak samo o čim boljšem skoku: "Tega mi ni nikoli govoril, a vem, da tako razmišlja vsak dober športnik. Tako sem začel razmišljati postopoma po nekaterih tekmah, ko sem hotel kaj storiti preveč na silo, in tudi po nasvetu starejših, predvsem trenerjev."
In kaj si Domen najbolj želi v novem letu? "Rad bi samo ostal srečen. Nisem človek, ki bi ga privlačile materialne dobrine, raje uživam v družbi prijateljev. Na maram stvari, ki so ničvredne, nesmiselne in te zasvajajo, ampak imam raje take stvari, ki so res nekje globoko v tebi."
In je že kaj pisal Božičku: "Ne, ker pri nas nosi samo Miklavž. Njemu pa sem pisal in je tudi prinesel, kar sem mu naročil," je Domen pokazal tudi nekaj smisla za humor.
