Legenda slovenskega smučanja Bojan Križaj je druženje s Stenmarkom organiziral v restavraciji svojega prijatelja Roberta Markiča, ki je bil prvi slovenski prvak v judu, ko je leta 1992 zmagal na prvem slovenskem prvenstvu na Ptuju v kategoriji do 60 kilogramov. No, restavracijo bo zdaj vodila njegova hči Mateja, ki že upravlja apartmaje ob restavraciji.
Zasluga za to, da smo se lahko v zelo ozkem krogu ljudi pogovarjali z največjim smučarjem vseh časov, gre naši legendi, Bojanu iz Tržiča, ki mu je bil Ingemar vedno trn v peti, kajti premagoval ga je kot po tekočem traku, a sta kljub velikemu rivalstvu na belih strminah postala in ostala velika prijatelja. "Je najboljši smučar vseh časov," je Križaj brez oklevanja v enem stavku opisal Stenmarka.
INGEMAR
Takoj ko je vstopil v prijeten prostor restavracije, smo ga spoznali. Kdo ga ne bi? Legendo. Ingemar je sicer malce starejši, vendar tako kot pred 40 leti še vedno nadvse živahen, z izjemno prodornimi modrimi očmi. "Ingemar," je dejal ob stisku rok. "Me veseli, da smo se spoznali," je še dodal. Vedno se nam je zdelo, da je Ingemar redkobeseden, kar malce sramežljiv, odmaknjen od drugih in v svojem smučarskem svetu.
Tipičen severnjak, ki ga je izklesalo neizprosno podnebje Laponske, sneg in mraz. Ingemar s svojo drugo ženo Tarjo, ki je pripadnica finske manjšine na Švedskem, živi v Stockholmu in tudi na daljnem severu, tam daleč, nekje na robu sveta. Tam, kjer se rojevajo šampioni (iz Tärnabyja so tudi Bengt Fjällberg, Stig Strand, Jens Byggmark in Anja Pärson).
ZVEZDE PLEŠEJO
Šele po dvournem druženju z Ingemarjem nam je postalo jasno, kar se nam je pred snidenjem zdelo nemogoče – kako je lahko Stenmark nastopal v letošnjem šovu švedske televizije Zvezde plešejo. In celo zmagal, saj je bila njegova partnerica profesionalna plesalka Cecilla Ehrling.
"Ni bilo prav lahko. Še najmanj sem si mislil, da bom kdaj v življenju plesal v javnosti. Pa so me nekako pregovorili in potem sem ... Dana sta mi vztrajnost in spoznanje, da se nekaj doseže le s trdim delom. In potem sva s Cecillo trenirala po pet ur na dan, tri mesece. Ni bilo lahko. In da, zmagala sva, ampak ne vem, ali sem ravno dober plesalec," je skromno povedal Ingemar. "Tak je," je dodal Križaj. "Če kaj, si nikoli ne bi mislil, da bo Ingemar plesal," je v smehu pripomnil Bojan, ki je Stenmarka v Slovenijo pripeljal ob 70-letnici begunjskega podjetja Elan, ki mu je Stenmark zvest že vse življenje.
KOT DRUGI OČE
Na večerji smo se družili tudi z Juretom Vogelnikom, Elanovim serviserjem, ki je za Stenmarka skrbel skoraj od začetka do konca. Bil mu je kot drugi oče in Ingemar ga zelo spoštuje. "Z njim sem preživel velik del svojega življenja in je veliko več kot moj prijatelj. Je del moje družine in tako bo ostalo za vedno," je dejal Stenmark, Jure pa je povedal, kako sta se z Ingemarjem sploh našla. "Švedska smučarska zveza je bila zelo revna. Na začetku sem imel dacio in vanjo smo se stlačili vsi, trije švedski smučarji, jaz in vsa oprema. Bil sem v službi pri Elanu in sem se dobro razumel tudi z Bojanom Križajem, čeprav je bil Ingemar njegov najhujši tekmec. Ampak ker sem bil pri Elanu, mu je bilo vseeno, kdo zmaga, samo da zmaga Elan," je pripovedoval Vogelnik, ki je poudaril, da je bila že v tistih časih konkurenca zelo huda.
"Ingemarju so ponujali milijone mark, da bi prestopil k francoskemu Rossignolu, pa je ostal zvest Elanu," je vmes dejal Križaj, Vogelnik pa je nekaj dodal še o industrijski špijonaži: "Kasneje, že ko je Ingemar prenehal smučati, je k meni pristopil oče nekega avstrijskega smučarja, ki pred leti smučal na Atomicovih smučeh. Bil je tudi sinov serviser in povedal mi je, da so mi ukradli Ingemarjeve smuči. In to nove slalomske, saj je imel Elan prve smuči z nasekanimi robniki. Po tem incidentu, ko so mi ukradli smuči, pa sem vedno nosil smuči v sobo in jih skrival pod posteljo."
ŠE VEDNO ZELO FIT
V svetovnem pokalu v alpskem smučanju je doživel veliko zgod in nezgod, čeprav se je vedno držal bolj v ozadju in ni nikoli izstopal; bil je bolj redkobeseden in pri novinarjih je veljal za "hladnega severnjaka". Toda najbolj grozljiva stvar se je Ingemarju zgodila v toplih krajih. "Decembra 2004 sem želel novo leto praznovati na Tajskem, saj sem preveč božičev in novoletnih praznovanj doživel na snegu in sem hotel poskusiti še nekaj drugačnega. No, po božiču, 26. decembra, je bil v Indijskem oceanu potres," je pripovedoval Ingemar. To je bil potres z največ žrtvami v zgodovini človeštva, saj je po podatkih v potresu in cunamiju umrlo skoraj 230 tisoč ljudi.
"Bil sem na Tajskem in na srečo vasi, v kateri smo bivali, niso zadeli najvišji valovi. Ko so se pojavili valovi, smo bili na plaži in videl sem, kako se nam približujejo, visoki nekaj metrov. Začutil sem, da je nekaj hudo narobe. Vsi smo začeli teči stran od obale in moram reči, da sem tekel najhitreje. Na srečo v vasi, kjer smo bili mi, ni bilo smrtnih žrtev. Bilo je nekaj poškodovanih in kar precej materialne škode, vsi pa smo bili zelo prestrašeni. Sila narave je res neverjetna. Ampak to sem že vedel, saj prihajam iz severnih krajev, kjer narava ni najbolj prijazna do ljudi," je povedal Ingemar. Vsekakor življenjska izkušnja, ki ti lahko spremeni življenje.
PHIL IN STEVE MAHRE
Velika Stenmarkova in Križajeva tekmeca v tistem času sta bila tudi ameriška dvojčka Phil in Steve Mahre (Steve je štiri minute mlajši). Phil je bil precej boljši in predvsem uspešnejši smučar, in ko je Steve na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982 osvojil zlato kolajno v veleslalomu, so vsi govorili, da sta si zamenjala startni številki. "Mislim, da si nikoli nista zamenjala številk, tako da bil Phil smučal namesto Steva ali obratno," je dejal Ingemar, Križaj pa je dodal: "Od malega imam dar opazovanja in zelo dobro ločim dvojčke, ker je imela moja mama sestro dvojčico. Steve in Phil se nista nikoli zamenjala." Toda Ingemar se je vendarle spomnil primera, ko sta se dvojčka Mahre zamenjala. "Mislim, da je bilo na neki tekmi svetovnega pokala, ko so jima dali napačni startni številki. Ni bilo tako, da bi se onadva zamenjala namerno, ampak so se organizatorji zmotili in bilo je nekaj zmede," se je nasmejal Ingemar. Da, Stenmark se je na večerji ob druženju večkrat nasmejal, ko je moral obujati spomine.
Križaj o Ingemarju
"Bil je moj najhujši tekmec, a sva od vseh, s katerimi sem tekmoval, ostala morda najboljša prijatelja. Vsaj tako meni Ingemar. Spomladi sem s članom uprave Elana Leonom Korošcem potoval na Švedsko in prepričal Ingemarja, da jeseni pride v Slovenijo. Stenmark je res izjemen človek, ki je vedno ostal zvest sebi. Tako je vedno ostal zvest tudi Elanu, čeprav so ga z milijoni vabili drugam. Je pa res, da so bili takrat, ko sva smučala in tekmovala midva, povsem drugi časi. Bil je drug svet, a je bilo lepo in bolj človeško."
REDKO ZAPUSTI ŠVEDSKO
Stenmark redko, zelo redko odide iz rodne Švedske. "Ne hodim veliko okoli. Ne hodim na tekme svetovnega pokala, čeprav me vabijo, ampak Bojan me je zvabil na 70-letnico Elana in moral sem priti, saj so Elanove smuči del mene. Res precej nerad hodim naokoli," je govoril Ingemar in smeje dodal: "Mislim, da imam zdaj skoraj tak poklic kot Paul Fromelt." No, potem pa nam je Bojan razložil, kakšen poklic ima njun nekdanji tekmec iz Liechtensteina. "Paul je gospodinja oziroma doma kuha in skrbi za otroke. Živi v Liechtensteinu in z ženo, ki je bankirka, sta izračunala, da je veliko bolje, če hodi v službo ona kot on. In Paul se je s tem strinjal. Ko smo se pred leti dobili na nekem srečanju, nam je to pripovedoval brez zadržkov," se je nasmejal tudi Bojan.
RES JE LEGENDA
Po večerji si je Ingemar vzel tudi čas za fotografiranje in avtograme. Še vedno je ostal pravi profesionalec, ki ga ne zmoti nič, čeprav je dobil nekaj mehkobe in priljudnosti. "Končno je dozorel," je nagajivo dejal njegov drugi oče Jure Vogelnik. Počasi se je končalo res prijetno druženje v družbi legende, ki smo jo imeli priložnost spremljati v letih, ko nam je smučanje pomenilo vse. V tistih časih se je zaradi Bojana ustavil čas – v šoli smo med njegovim smučanjem prekinili pouk, in če Bojanu ni šlo, smo držali pesti za Ingemarja, ki je bil tudi naš, ker je smučal na elankah.
V prijetni družbi Simona Prelesnika, Klemna Bunderle in Anite Gošte z Radia Aktual in Radia Veseljak ter Karmen Špacapan z dnevnika Svet24 smo se gostiteljem restavracije Tabor, ki so pripravili res izjemno večerjo (hobotnica izpod peke je vrhunska, da o florentincu ne govorimo) zahvalili za gostoljubje, Bojanu za to, da smo lahko uživali v prijetni in zelo zanimivi družbi, Ingemarju pa smo zaželeli, naj uživa še naslednja dva dneva v Sloveniji, v upanju, da se vidimo na 80-letnici Elana v isti hiši. "Upam, da res. Se vidimo," se je nasmejala legenda. No, te večerje res ne bomo tako kmalu pozabili.
