Verjetno pa dolgoročni krediti ne bi smeli preveč skrbeti, čeprav so seveda veliko breme. Bolj skrb vzbujajoče, če ne že kar nesramno in nizkotno, pa je dejstvo, da nekatere panoge v okviru smučarske zveze še naprej trošijo več, kot imajo denarja. In to kar naprej in naprej in naprej. V letu 2014 so negativno poslovali alpsko smučanje, deskanje in telemark. Lani so največji minus, skoraj 140 tisoč evrov, pridelali alpinci, ki pa v tekočem letu spet nadaljujejo to prakso.
BIATLONCI DVIGNILI GLAS
Zato niti ni čudno, da so biatlonci, ki poslujejo res dobro (v letu 2013 so imeli 143 tisoč, v letu 2014 pa 156 tisoč evrov plusa), dvignili glas. Na seji izvršilnega odbora je Marko Dolenc, predsednik zbora in odbora za biatlon, orisal stanje v panogi, ki je po njegovem mnenju katastrofalno. "Prvič v zgodovini panoge nismo mogli izplačati plač in obveznosti, ki smo jih imeli. In to zato, ker nekdo troši več, kot ima, drugi pa potem ne dobimo svojega denarja," je opozoril Dolenc.
Težava je nastala, ker je zveza na skupnem računu (panoge imajo od julija naprej vsaka svoj račun in z njim razpolaga v okviru razpoložljivih sredstev) zadržala denar, ki sta ga nakazala ministrstvo za šport in Fundacija za šport. In zakaj je zveza to storila? Ker so nekatere panoge trošile več, kot so imele, in so zapadle denarne obveznosti prihajale na zvezo, ki pa je kljub temu, da imajo panoge posamične račune, edina pravna oseba, ki je lahko dolžnik oziroma upnik. V bistvu se s tem, da ima vsaka panoga svoj finančni račun, ni spremenilo nič oziroma so nekateri celo na slabšem. Alpinci še vedno trošijo več od svojih zmožnosti, račune pa mora plačati zveza, ki zato ne more nakazati zasluženega denarja posameznim panogam, ki delajo dobro.
"Predlagam, da na sejah izvršilnega odbora vsak predsednik svoje panoge poda mesečno poročilo stanja, da bomo vsi vsaj približno vedeli, pri čem smo," je še dejal Dolenc.
In seveda ima prav. Edina prava rešitev je, da vsi delajo pošteno, odgovorno in brez fige v žepu. In ker se to ne bo zgodilo, saj se nikomur, četudi bo delal slabo, ne bo zgodilo nič, potem je bila pred časom zelo optimistična (ki se je tedaj zdela precej črnogleda) napoved, da se bo smučarska zveza vsega dolga rešila v šestih ali sedmih letih. Ob trenutnem načinu dela se ga zagotovo ne bo rešila niti v desetih niti v dvajsetih letih. Poleg tega pa se govori, da so bilance nekaterih panog "prirejene" s pomočjo faktoringa*, kar seveda predstavlja dodatno težavo. Če smo realni, je nesmiselno vse grehe naprtiti ljudem, ki zdaj sedijo v izvršilnem odboru, saj jih je večina podedovala kredite in dolg, vendar je dejansko treba biti odgovoren in vsaj od dneva D, točke 0, delati tako, da ne ustvarjaš novih dolgov. Toda kako bo predsednik zveze, ki je tudi odgovorna oseba in za vse skupaj jamči tudi s svojim premoženjem, lahko zaupal ljudem, ki sedijo v IO, če obljubijo nekaj, delajo pa povsem nekaj drugega? Kot kaže, so novi ljudje res prišli, stari sistem kolektivne ali nikogaršnje odgovornosti pa je ostal. Edina, res edina možnost, da se po tej plati vse skupaj uredi, je sprememba statuta. V drugačnem primeru je IO SZS res samo Marijina družba, kot ji je dejal nekdanji predsednik Primož Ulaga.
SPREMEMBA STATUTA
Na smučarski zvezi se že nekaj časa pripravlja sprememba statuta in Blaž Lešnik, profesor športne vzgoje, je tisti, ki je že pripravil osnutek sprememb. Ni nam sicer povsem jasno, kako ima lahko spoštovan profesor na fakulteti za šport tako velike pristojnosti, da se lahko loti spremembe statuta, ampak v slovenskem športu se tako ali tako nič ne zgodi brez "difa". Morda pa smo do Lešnika krivični in bo pripravil odlične spremembe statuta, ampak počakajmo na to. Spremembe morajo biti sistemske in korenite. In morda bi bila sprememba statuta smučarske zveze lahko vodilo in vzorčni primer za vse druge športne zveze, ki imajo podobne težave. Absolutno pa bo treba v statutu opredeliti odgovornost, tako kazensko kot finančno, za vse organe odločanja, v tem primeru tudi za izvršilni odbor. Podpredsednika zveze Draga Bahuna, uglednega gospodarstvenika iz Gorenja, pa je zmotilo, da se osnutki sprememb delajo v ozkem krogu ljudi. "Zakaj se spet dela nekaj v ozkem krogu ljudi, namesto da bi o spremembah odprli široko razpravo in morda prišli do pravih rešitev?" je dejal Bahun. In ima prav. Ali je hotela spremembe spet izpeljati le ozka skupina ljudi in si jih prilagoditi po svoje? Da ne bomo spet krivični do koga – še vedno verjamemo, da vsi športni delavci delajo najboljše, kar zmorejo, in ne v svojo korist. Tudi ti na smučarski zvezi. Verjetno pa bo treba pri takih spremembah poseči tudi v slovensko zakonodajo oziroma zakon o športu, ki ga zdaj obravnavajo v parlamentu. Ni še prepozno, da se v osnovi organiziranost športnih društev spremeni v drugo pravno obliko, ki bo šla lahko v korak s časom, v katerem živimo.
NEKATERI SE BOJIJO
Prav zanimivo je bilo na seji IO slišati nekaj mnenj in pripomb Srečka Medvena, predstavnika organizacijskih odborov tekem za svetovni pokal, ki ga je predvsem skrbelo, da z zveze odtekajo informacije. Kakšne informacije, ni povedal, mu pa seveda mora biti popolnoma jasno, da zveza prejema velika javna sredstva in da ima javnost pravico vedeti, kaj se na zvezi dogaja. Zelo radi verjamemo, da se je po pogovoru z Ulago v Ekipi SN marsikdo vprašal, zakaj sta tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju v klubskih rokah in zakaj je planiška veselica s skoki v rokah zveze. Drži, da nihče nikoli ni povsem jasno razložil, zakaj se dela razlika – ali naj vse vodi zveza ali pa naj vse vodijo klubi. In potem se zgodi tudi to, da se trije "veliki" – Vitranc, Zlata lisica in Planica – sami dogovarjajo za prodajo pravic, ob tem pa drugih organizatorjev tekem za svetovni pokal (teki, deskanje...) niti ne vprašajo, ampak se pogovarjajo namesto njih. Ali so res tako samozadostni? No, če so, morajo vedeti, da kljub vsemu delajo v javnem interesu in da jim je treba pristriči peruti.
In še: novemu direktorju želimo res veliko sreče na novem delovnem mestu, saj jo bo nedvomno potreboval. Križan naj bi bil predvsem domač na področju marketinga, pa je menda moral oditi iz OKS, ker pri zbiranju sredstev ni bil preveč uspešen. Finance pa ... S tega stališča bi bilo verjetno bolje, če bi Žurej ostal.
*Kaj je faktoring
Faktoring je finančna transakcija, pri kateri podjetje odstopi svojo nezapadlo terjatev faktorju (drugemu podjetju), ki vrednost terjatve, zmanjšano za faktorinško provizijo, takoj izplača prodajalcu terjatve.
Teoretično lahko nekdo proda štiriletno sponzorsko pogodbo za denimo 100.000 evrov, da se mu izplača v tekočem letu, in si s tem bistveno izboljša letno bilanco, toda namesto da bi v štirih letih dobil 100.000 evrov, dobi takoj 70.000 evrov.
BILANČNO STANJE SZS 2014 (v evrih)
alpske discipline -138.887
telemark -11.328
deskanje -55.303
nordijske discipline 94.488
biatlon 156.128
prosti slog 9979
delovanje SZS in modra kartica 358.570
DPNC Kranj -44.927
ŠRC Pokljuka 132.387
ZUTS 82.683
sodniki 1684
Planica 295.151
skupaj 25.547
