Trenutno še direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej je izrekel kar nekaj krepkih na vaš račun. Tudi o okostnjakih iz omare in spremembah statuta.
Vsi, ki so bili na zvezi od leta 2001 naprej pa do časa, ko sem bil predsednik, vedo, da se je dalo delati zelo dobro in tudi smo delali zelo dobro. Rezultati so govorili sami zase. Lahko je manipulirati s podatki in govoriti. Zdaj je Žurejevih pet minut slave in veliko govori. Ali je to res ali ne ... Težko bo dokazati, da nekaj ni res, če reče, da je dobil stanje, kakršno je pač bilo. Lahko povem, da smo v obdobju, ko sem bil predsednik, poplačali za okoli 300 tisoč evrov glavnic kreditov. Ko sem postal predsednik, sem se najprej dobro pozanimal o finančnem stanju, kreditih, obveznostih in pogodbah ter na prvi seji izvršilnemu odboru predstavil, v kakšnem stanju je zveza. O finančnem stanju se pred menoj ni veliko razpravljalo. Nikoli. Tudi ko sem bil direktor nordijskih disciplin, se o kreditih ni pogovarjalo, bolj se je ugibalo. Žalostno je, da IO kot organ upravljanja o financah kot celoti največkrat ni razpravljal. Kot predsednik, odgovorna oseba, sem seveda hotel vedeti, kakšno je stanje, in ugotovil, da ima zveza za okoli 2,5 milijona evrov kredita. Krediti večinoma niso bili nepotrebni, saj je bil med njimi tudi tisti, s katerimi je zveza kupila deset odstotkov Športne loterije, delno kreditiranje poslovne stavbe v Podutiku, kredit za biatlonski center na Pokljuki. Edini »neumen« kredit je bil tisti za okoli 700 tisoč evrov, s katerim se je pokril minus odbora za alpsko smučanje, ki so ga ustvarili med letoma 2004 in 2008. Obveznosti za odplačevanje kreditov je bilo za okoli 25 tisoč evrov na mesec. V tistem letu, ko sem bil predsednik, smo vse plačevali normalno, poleg tega pa smo za 300 tisoč zmanjšali glavnico kredita, ki je bil najet pri propadli Factor banki. In potem naj bi kasneje, po mojem odhodu, direktor izjavil, da smo bili tik pred stečajem. Neumnost. Obveznosti smo plačevali in denarni tok je potekal nemoteno. Na smučarski zvezi potrebuješ mesečno od 400 do 800.000 evrov denarja, odvisno od obdobja leta. Vseskozi sem težil k zmanjšanju stroškov in kmalu odpravil notranje računovodstvo, ki je bilo predrago, odšla je tudi direktorica, ki je bila predraga. Z vsakim sem se poskušal pogajati na novo, o znižanju pogodbe. In večinoma so se strinjali.
Torej ste zmanjšali druge, nešportne, stroške?
Seveda. Zmanjšal sem odhodke in povečal prihodke. Povečali so se sponzorski prihodki. Bilo je cel kup sponzorjev, ki so dajali denar, pa niso bili nikjer omenjeni. Koga pa imajo na zvezi danes? Naj mi ga pokažejo. Kje so vsi nekdanji donatorji? Ali so od mojega odhoda do danes zmanjšali glavnico kakšnega kredita? Kot mi je znano, je zveza najela kredit v višini 1,7 milijona evrov za poplačilo nekaterih kratkoročnih in dolgoročnih kreditov pri drugih bankah in podaljšala časovno obdobje odplačevanja. Od mojega odhoda naprej se vseskozi povečujejo stroški dela, sponzorski prihodki pa se zmanjšujejo. Odšla sta dva velika sponzorja, zveza pa je izgubila kar nekaj denarja na ministrstvu in fundaciji za šport. Tudi zato, ker predstavnikov SZS ni več v nobenih organih države ali OKS. To so napake. Včasih je bila SZS tako močna, da je v organih vodila igro, danes pa je ni nikjer. In druge zveze to seveda izkoristijo.
Govorili so, da je zveza tik pred stečajem, na novo pa je prišlo kar nekaj novih ljudi.
To je igra besed. Žalostno je, da ima SZS nadzorne svete, pa nihče ničesar ne nadzoruje. V času po mojem predsednikovanju so se precej zmanjšali prihodki, hkrati pa je bilo na SZS precej več ljudi – v različnem času kar 11 novih. Kako lahko to upravičijo? Po nepotrebnem na zvezo prihajajo in z nje odhajajo ljudje, ki so v veliki večini direktorjevi prijatelji. To ni pošteno. Od zveze bi pričakoval, da v primeru večjega zaposlovanja pripravi razpis, čeprav ne vidim potrebe po večjem številu ljudi na SZS. Sam si kot predsednik zveze nisem upal zaposliti nikogar.
Ravno Žureja ste pripeljali vi.
Zdaj, ko gledam nazaj, se mi vse bolj zdi, da so mi ga podtaknili. Takrat sem se zapletel z IO in spremembo statuta. Slednja je edina rešitev za zvezo, saj centralizacija, ki jo je uvedel Lovše, ni bila dobra. Izvršilni odbor smučarske zveze je Marijina družba in nekateri so del tega že celo večnost.
Kaj pa ovadbe, ki vas čakajo, ko vas toži SZS?
Če izvzamemo nesrečne reflektorje v DPNC Kranj, o drugem ne vem veliko. To trdi direktor, sam pa o tem, kot sem dejal, ne vem veliko. Vsaj uradno ne. Kot ga poznam, je človek, ki veliko govori, toži pa tako ali tako vse.
Vi trdite, da če bi nadaljevali s predsedniškim mandatom, na zvezi ne bilo takega stanja, kot je zdaj?
Da, to trdim. Kot predsednik sem imel dovolj moči, seveda tudi ob spremembi statuta, da sem in bi lahko pripeljal veliko sponzorjev. Ob takih uspehih, ki so jih v zadnjih treh letih dosegli zimski športniki, je prav neverjetno, da se je zvezi zgodil osip sponzorjev. Z dobrim trženjem, vendar ne trženjem po elektronski pošti, bi morali precej izboljšati piramido sponzorjev, partnerjev, podpornikov ... Če se dobro dela in obstaja solidna materialna osnova, je v smučariji mogoče ustvariti tudi velike šampione. S smučanjem se ukvarja 20 držav, od tega 15 resno. To je eden od športov, v katerem smo Slovenci lahko zelo uspešni. V drugih, bogatejših in globalnejših športih smo težko konkurenčni.
Kljub vsemu so zimski športi prišli Slovencem pod kožo.
Odlično. Izkoristimo to. Zima je, drugih športov večinoma ni, smo alpska država in naši sosedje se ukvarjajo z istimi športi.
Po vašem bi zveza lahko delovala normalno, če športnikom ne bi bilo treba plačevati za priprave?
Seveda. Zveza ima kljub vsemu še vedno veliko denarja oziroma veliko različnih virov prihodkov – od televizijskih pravic, sponzorskih prihodkov in lastništva v Športni loteriji do ministrstev, fundacij, OK Planice ... Če pri devetih milijonih letnega proračuna ne moreš tri ali štiri odstotke letnih prihodkov dati na stran in s tem nemoteno plačevati kreditov, potem ne znaš igrati te igre, posla.
Je poslovni model zveze zgrešen?
Na čelu mora biti gospodaren človek – znižati odhodke in povečati prihodke. S tako velikimi uspehi ne bi smelo biti težko povečati prihodke. Toda treba je delati. Prodajanje uspešne zgodbe pa pomeni sestankovanje in prepričevanje prihodnjih interesentov, ne pa sedenja v pisarni in ukvarjanja s samim seboj. Nihče ti na zvezo ne bo prinesel sponzorskega denarja. Verjamem, da trženje ni vsem pisano na kožo, a potem je treba dati možnost tistim, ki to znajo in imajo potrebno verodostojnost. Dejstvo pa je, da moraš tržiti več izdelkov. Nekateri lahko sodelujejo s tisoč, drugi pa s 30 tisoč evri. Takih, ki bi ti v Sloveniji dali pol milijona, ni več. In ne pozabite na tujino. Ima pa zveza proizvod, ki bi lahko prinesel veliko denarja – modro kartico. Z modro kartico sem se začel ukvarjati, vendar je ta projekt po mojem odhodu zastal. Toda nihče noče razmišljati o tem. Modra kartica bi bila ob teh res fantastičnih uspehih lahko svojevrstno nadaljevanje akcije Podarim - dobim. Če jo pravilno predstaviš partnerjem, razčleniš ... Zdaj pri tem projektu sodelujeta dva, uporabnikov pa je vsako leto manj.
Vas je z mesta predsednika odneslo predvsem to, da ste želeli biti profesionalec.
Da, ampak to sem povedal ob svoji kandidaturi. Tega nisem nikoli spreminjal. Nisem si predstavljal, da bi bil predsednik in ne bi vedel, kakšne račune plačujem. Vsak dan sem hotel biti seznanjen s tem. Ne moreš biti odgovorna oseba in ne vedeti teh stvari, na koncu obračunskega obdobja pa k tebi pride direktor in reče, da je 300 tisoč evrov minusa. Takrat je prepozno. Tega si nisem mogel predstavljati. Vedel sem za vsak račun, ki je prišel na zvezo. Tu gre za preveč denarja.
In vaše provizije pri sponzorjih?
Nikoli ni bilo provizij. To so čiste izmišljotine. Naj mi kdo pokaže, kdaj sem dobil kakšen denar od sponzorja. Kakor tukaj stojim, lahko vsak pogleda tudi za nazaj. Vsi govorijo čez Toneta Vogrinca in druge, ki so bili prej, da so si polnili žepe. Na zvezi tega nikoli ni bilo. Zveza je delovala pošteno in nikoli ni nihče nakazoval denarja na račune. Nemogoče. Dokler sem bil jaz na zvezi, si nihče ni upal goljufati, krasti ali karkoli podobnega. Ena generacija ljudi je na noge postavila celoten zimski šport – objekte, šolske centre, hišo, vozni park ... Ne nazadnje tudi športnike. In ne, niso in nismo si polnili žepov.
Slišali smo tudi, da ste nakazovali denar na Ciper?
Ne drži. Nobenih možnosti ni za to. Res je, da smo športnikom hoteli omogočiti, da ne bi plačevali toliko davkov in bi imeli stalno prebivališče nekje drugje, ampak na koncu SZS tega ni zagovarjala in tega ni bilo. Samo govoriti nekaj, da je Ulaga storil to in ono ... Pokažite, kaj sem naredil narobe. Če sem dobil kakšen denar, sem ga prek svojega podjetja, kot nagrado za presežke, ki sem jih ustvaril. Ampak to je bila pogodba, ki sta jo podpisala tako direktor kot predsednik. V našem času je bila zgodba bolj športna, kot je danes.
Zakaj je v naši smučariji toliko nevoščljivosti in podtikanj?
To širi krog ljudi, ki so v izvršilnem odboru zveze, teh nekaj ljudi, ki imajo svoje vrtičke in lepo živijo. Bojijo se, da bi jim kdo to vzel. Meni osebno je nelogično, da je Srečo Medven v IO, v bistvu pa ga plačuje zveza. Zveza ima pravice za organiziranje tekem za svetovni pokal in nelogično je, da v Kranjski Gori ostaja razlika med prihodki in odhodki. Zakaj potem ni tako tudi s Planico in zakaj ostanek nad odhodki ne ostane v Ratečah? Ker je edino pravilno, da so vsi prihodki in odhodki vodeni prek lastnika teh pravic, to je SZS, ki pa se z organizacijskimi ekipami dogovori, pod kakšnimi stroški se tekmovanje izvede. Ti presežki pa se namenijo izključno za razvoj disciplin, v katerih so ustvarjeni, in ker je Medven član IO, lahko pomembno vpliva na logiko, ki obstaja. Le kdo bi si želel spremembe? V takem primeru bi moral biti večkrat na teden v Ljubljani, delati tudi druge stvari za primerno plačo. Danes je praktično vsak dan sam svoj gospod, za dobro plačo in resno delo nekaj mesecev. Ampak to ni pošteno. Zakaj so nekatere tekme lahko v rokah klubov? Če se spomnimo, tudi Planica je bila v rokah kluba, pa so potem Branka Dolharja odstranili, ker naj bi bil v igri prevelik denar. Potem naj tudi pri Kranjski Gori in Mariboru naredijo enako. Ne, na teh dveh vrtičkih pa se je lahko delalo po svoje.
Vemo, kako je danes v Mariboru ...
To drži, da bi danes tekmo na Pohorju najraje obesili zvezi, vendar je bilo nekaj desetletij drugače. Takoj ko se je govorilo o spremembi statuta, je bil Medven proti. On nekako soustvarja politiko zveze, na drugi strani pa je njen »nasprotnik« kot prireditelj tekme za svetovni pokal. To ne gre. To je navzkrižje interesov.
Medven je dejal, da zvezi vsako leto nakažejo 250 tisoč evrov.
Vse naj nakaže zvezi. Ali je on lastnik tekme? Celoten tok denarja bi moral iti prek zveze, potem pa bi zveza plačala stroške in njemu nakazala plačo. V Sloveniji imamo dve ali tri zimske prireditve, ki so vrhunske, pa se pri eni dela tako, pri drugih pa drugače. Potem pa je Medven še član IO. To ne gre. Avstrijska zveza ima vse tekme v svojih rokah, vse televizijske pravice. On pravi, da daje denar ... Kdo pa mu daje pravice, da sploh organizira tekmo? Zveza. In kam gre potem ta dobiček? Lahko povem, da OK Planica prinaša določen dobiček, s katerim v celoti razpolaga SZS oziroma direktor. Tekma v Kranjski Gori bi morala imeti popolnoma enake pogoje poslovanja. Ljudje v izvršilnem odboru se vedejo, kot da se nič ne sme zgoditi brez njih, po drugi strani pa niso vedeli, kakšno je stanje na zvezi. 'Ali imamo res toliko kreditov?' so bili začudeni. Toda, saj so ti ljudje že desetletja na zvezi. In nič ne vedo? Ljudje v IO morajo biti odgovorni, ne pa se temu izogibati.
Zakaj ni prave odgovornosti?
Zaradi tako imenovanega prijateljstva. Ščitijo drug drugega. Še danes so tu ljudje, ki so bili v IO v času, ko so alpinci ustvarili gromozanski minus. Kot nordijski direktor sem bil proti temu, da se sredstva nordijcev prerazporeja v druge discipline. Pa so mi rekli, naj se ne vtikam, da mora biti neka solidarnost in da se s tem rešuje težave celotne zveze. Zgodilo pa se ni nič. Vsako leto je bil večji minus. IO bi moral narediti rez, pa ga ni. Ničesar niso naredili, češ da je to denar od vseh in da bodo vse skupaj že naredili tako, da bo prav.
Torej kaj vas najbolj moti?
Dvoličnost in dvojna merila. To me najbolj moti.
Pa imate kakšno rešitev?
Sam sem šel skozi vse zgodbe na zvezi – od tekmovalca do predsednika. Zveza bi morala biti drugače organizirana. Voljeni predsednik bi moral imeti več podpredsednikov, in to gospodarstvenike, ki imajo moč, vpliv. Ko sem to pred leti predlagal, so bili vplivneži IO proti, češ da jih bom potem zlahka preglasoval. Predsednik in lahko tudi šest podpredsednikov bi bili nekakšen upravni organ. Voljeni predsedniki zborov disciplin pa so lahko le posvetovalno oziroma strokovno telo. Najpomembnejši med vsemi pa je seveda nadzor. Ampak izbrati dobre nadzornike ni lahko, če je treba, naj se jih tudi plača. Nadzor nad porabo v posameznih disciplinah je včasih težavna stvar; gre za posameznike, trenerje, ki jih je vedno znova treba nadzorovati. In še ena stvar je zelo pomembna – discipline morajo biti samostojne. Le ljudje, ki so v nekem športu s srcem, lahko tudi dobro delajo za tisto disciplino, pa naj gre za trženje, vodenje, treniranje tekmovalcev ... Centralni marketing je popolnoma zgrešena metoda, gre namreč za zelo različne smučarske discipline. In še na nekaj ne smemo pozabiti: da so lastniki oziroma ustanovitelji zveze klubi. Njim je treba posvetiti pozornost, kajti oni ustvarjajo to, kar žanje zveza. Peter Prevc ni izdelek zveze, ampak kluba, kjer so v pomembnem obdobju njegovega razvoja storili največ, poleg staršev seveda. Brez klubov ni športa, čeprav so klubi postali nepomembni, imajo pa še to slabost, da se ne morejo tržiti. Zimski športi niso nogomet, da bi se klubi vzdrževali iz članarin. Na primer, klubi morajo za vsak skok v centru v Planici plačati. In namesto da bi imeli klubi ugodnosti, ker so ustvarili skakalce, ki skačejo na planiškem prazniku, na katerem se ustvarja dobiček, hitro dobijo izvršbe, če takoj ne plačajo za skoke. Ne bi se čudil, če bi se čez desetletje število klubov prepolovilo, saj se jih samo obremenjuje, sladkorčke pa pobere zveza.
