Ko kdo Janici Kostelić omeni ime Tina Maze, se ji na obrazu nariše nasmeh.
Čeprav je moja generacija, se še vedno bori v svetovnem pokalu.
Tina se je odločila za enoletni premor, za katerega mnogi menijo, da pomeni konec kariere. Ali se je sploh mogoče vrniti?
Da, mislim, da se je mogoče vrniti, posebej v ženskem smučanju. V moškem bi bilo malce težje. No, ona ni imela težav s poškodbami, fizično je močna oseba in leto dni zagotovo ne bo ležala na kavču. Trenirala bo. Pa tudi če ne bo delala nič, ji to leto premora lahko prinese zelo veliko. Morda bo zvenelo neumno in čudno, toda to je lahko tudi slaba stvar, da nekdo nikoli ni poškodovan. Če nisi poškodovan, si ves čas v procesu treninga. Ves čas se izčrpavaš. Ni težava v telesni utrujenosti, ampak v psihični. Ko si poškodovan, se lahko sprostiš tudi v glavi. To je res pozitivna stvar ob žalostnem dejstvu, da si poškodovan. Takrat se ti spet vzbudi lakota po tekmovanju, zmagah. Tina ni bila nikoli v takem položaju. Ni bila prisiljena počivati. Zadnjih 15 let je bila stalno v pogonu, brez premora in se je psihično izpraznila. Zdaj si mora nekako napolniti baterije.
Mislite, da se bo vrnila na tekmovanja?
Mislim, da se bo. Ko sem se pogovarjala s Tino, ni rekla odločno »vrnila se bom«. Toda ni niti rekla, da se ne bo. Malce se želi odmakniti od vsega in zdaj jo je treba pustiti pri miru, da se odpočije, uči, potuje, pelje psa na sprehod ... Naj dela vse, kar jo zadovoljuje, ne pa da jo vsak dan trpinčijo z vprašanji, ali bo nadaljevala ali ne.
Kako je bilo, ko sta s Tino skupaj tekmovali?
Dobro. Skupaj smučamo od malega. Imam fotografijo, ko sem imela 11, Tina pa deset let. Tekmovale smo v tako imenovani vzhodni regiji. Hrvati smo smučali skupaj s Slovenci, in ker je Tina le leto dni mlajša od mene, sva bili v isti kategoriji. Enkrat je bila ona prva, drugič jaz. Kar izmenjavali sva se. Do tedaj, ko je začela delati z Massijem, je Tina takšna in drugačna. Bila je odlična, potem pa kot da bi pozabila smučati. Sistem ni funkcioniral, tehnično pa je bila vedno izjemna smučarka. Bila je tudi preslabo telesno pripravljena. Potem pa je začela delati z Massijem in veliko stvari se je postavilo na pravo mesto.
Ste spremljali Tino, ko je tekmovala?
Vedno. In vedno sem navijala zanjo, ker imava skupno zgodovino. Poznamo se od nekdaj in izjemno sem se veselila vseh njenih kolajn. Dokler sem še smučala, so me imeli Slovenci za svojo, tudi Hrvati pa smo potem vzeli Tino za svojo. Ko smuča na Sljemenu, ima Tina tako podporo, kot da tekmuje v Sloveniji. To so pravi dobrososedski odnosi.
Massi je večkrat prihajal k vam in vašemu očetu po nasvet.
Z Massijem smo se spoznali, še preden je začel delati s Tino, in naš odnos je bil vedno dober. Vedno ga je zanimalo, kaj delajo drugi in kako bi to vključil v svoj proces treninga. Tako Tina kot Andrea sprejemata druge ideje in vedno, ko smo skupaj, se pogovarjamo o treningu, o tem, kaj bi se dalo izboljšati pri nas ali pri njih. Vzameš tujo idejo in preizkusiš, ali deluje v tvojem načinu dela. Tina se je z Ivico velikokrat pogovarjala o vsem mogočem. To je normalno.
S Tino sta prijateljici že celo večnost.
Imava podoben način razmišljanja. Všeč so mi njen značaj, želja, osredotočenost na to, kar dela. Poleg tega se zna tudi sprostiti, kar je seveda zelo v redu. Raznovrstna osebnost je, saj se poleg smučanja zanima za več stvari. Tina je izjemno zanimiva oseba, s katero se lahko pogovarjaš o vsem mogočem.
V Sloveniji so se združile Sportske novosti in Ekipa. Kakšno je vaše mnenje o tem?
S Slovenci smo vedno zelo dobro sodelovali. Morda se v vsem v vseh pogledih ne strinjamo, toda zakaj ne bi delovali skupaj kot ljudje. Ideja o združitvi je fantastična. Pomembno je medsebojno spoštovanje, ob tem da zadržiš svoj jaz. Ob takem odnosu lahko deluje vse na najvišji ravni. To, da je zaživel nov, združen časopis, je res lepa stvar.
