Damjana letos ničesar ne moti

Koliko vam je zadnji uspešen konec tedna v Engelbergu, kjer sta zasedli tretje in četrto mesto, dvignil samozavest pred novoletno turnejo?
Kaj bolj pravzaprav niti ne. Ves čas sem se zavedal, da z dvema dobrima skokoma sodim v vrh. Potem se kdaj vrne tudi nekaj sreče. Vrh je tako strnjen, da je vsak, ki se uvrsti med najboljših 15, sposoben tudi zmagati. Potrebno se je truditi, verjeti in delati vsak dan posebej. Ni nobene možnosti, da bi zaspal na kakšni lovoriki.

Res pa je, da na novoletno turnejo še nikoli niste šli s tako dobrimi rezultati.
Definitivno ne. No, novoletna turneja je spet nekaj posebnega. Za skupno zmago se ti mora iziti prav vse. Sam razmišljam le o vsaki tekmi posebej. Pri tem upam na srečo, na koncu pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Res pa je moj cilj, da izboljšam 18. mesto kot mojo doslej najboljšo uvrstitev na turneji. To ni rezultat, ki bi se ga človek z veseljem zapomnil.

Najboljše rezultate na turneji beležite v Oberstdorfu...
To je res, a kot skakalnica mi je najbolj všeč tista v Garmisch-Partenkirchnu. Veselim pa se vseh tekem na turneji. Nekateri pravijo, da je to stres in veliko tekem, po drugi strani pa se nič kaj dosti ne vozimo, veliko smo prosti... Tako se bomo prav spočili. Na nordijski turneji je tempo precej bolj ubijalski.

Kako vam je všeč sistem na izpadanje, ki se prakticira samo na tej turneji?
Če skačeš dobro, je sistem na tvoji strani, če pa slabo, malo manj. Letos me ničesar ne moti, saj vem, da sem že v kvalifikacijah lahko dovolj visoko, da ne bom dobil premočnega nasprotnika. Res je, da imaš lahko vedno smolo, a po drugi strani tudi možnost, da napreduješ kot srečni poraženec.

Vam je dodaten izziv, če za nasprotnika dobite skakalca, kot sta denimo Simon Ammann ali Gregor Schlierenzauer.
Definitivno je to dodaten motiv. Z Martinom Schmittom imava rekord, saj sva bila na eni turneji trikrat v istem paru. Temu sva se takrat dobro nasmejala.

Novoletna turneja je tudi velika histerija, ki jo ustvarjajo mediji in gledalci. Potrebno je torej ohraniti mirne živce...
Histerija je toliko, kolikor se pustiš, da te to prevzame. Tudi še nikoli nisem bil toliko pri vrhu, da bi to toliko začutil. Po navadi ne berem nobenih novic ali časopisov. Tekme so res bolj obiskane, a po toliko let izkušenj (na turneji bo že dvetič, op. p.) sem tudi tega že vajen.

Dober obisk je verjetno še dodaten motiv.
Vsekakor. Občutek je takrat precej boljši.

Po zmagi na poletni veliki nagradi ste napovedali, da boste v zimo šli bolj umirjeno in da boste pazili pri količini treninga, da se ne bi preutrudili. To ste potem kar dobro uresničili.
Letos smo popravili tisto, kar lani 'zafrknila' s klubskim trenerjem Simonom Podrebrškom. V sezono sem vsekakor prišel bolje pripravljen. Morda mi je na začetku manjkal kakšen skok na snegu, a sem se že z dvema skokoma za trening, ki jih imamo pred kvalifikacijami, ujel dovolj dobro.

Priložnost za zadnji trening na skakalnici v Planici ste izpustili. Zakaj?
S Simonom sva se glede na tempo v sezoni, ko bom v januarju doma samo štiri dni, odločila, naj ta čas izkoristim, da bom več z družino. Tako si bom napolnil še tiste baterije, ki si jih še nisem.