Tomaž Šušteršič: Kredit za Pokljuko naj pokrivajo vsi

Okrog vodnega zbiralnika na Pokljuki, ki bi ga morali zmanjšati, se še vedno lomijo kopja. Je glede tega karkoli novega?
Ministrstvo za okolje in prostor in pristojne inšpekcije so ugotovili, da naj bi šlo za neskladno gradnjo, in zahtevajo zmanjšanje tega zbiralnika na raven načrtovanega. Od tega dejstva ne bežimo, še vedno pa tečejo postopki pri pravnih službah in raznih pritožbenih organih. Dokler ti postopki ne bodo znani, te stvari težko komentiram. Jasno pa je, da je zadevo treba legalizirati, saj center brez tega zbiralnika v sedanjem obsegu ne more več delovati. Akumulacija je nujno potrebna, da lahko pripravimo tekmo za svetovni pokal.

Obstaja bojazen, da bi tekma na Pokljuki že za naslednje leto lahko postala vprašljiva?
Upam, da se to ne bo zgodilo. Tu ne gre le za tekmo, ampak je od tega zbiralnika odvisen obstoj celotnega centra, saj se z njim koristi skozi vse leto. Pokljuški center je prvi takšen v Sloveniji in smo se zanj prizadevali veliko število let. Za vse tisto, kar želijo tu 'naravovarstveniki' obraniti, so številne meritve pokazale, da zbiralnik v ničemer kvarno ne vpliva na habitat, ki je prisoten na Pokljuki. Na dogajanje skušajo vplivati še razne 'kvazi' neodvisne nevladne organizacije, a tudi za njihove trditve ne obstajajo nobene znanstvene študije, ki bi potrjevale, da ta center negativno vpliva na okolje in tudi na področje Nature 2000, na katero se ves čas izgovarjajo.

Druga velika pokljuška težava je infrastruktura. Če želite resno kandidirati za SP 2020, bo treba poskrbeti tudi za novo cestno povezavo.
Absolutno. Kandirati bo treba že na kongresu leta 2016, in to z že zelo jasnimi zavezami. Vemo, da je cesta na Pokljuko takšna, kakršna je, ozka in v slabem stanju. Definitivno manjka obvoznica oziroma nekaj, s čimer bi se izognili Bledu. Dejstvo je, da to SP ne bi bilo rekordno po številu gledalcev, ampak bi šlo za prvenstvo, ki je trajnostno zeleno naravnano. Želimo organizirati SP, ki bi ljudem ostalo v spominu zaradi pregovorne slovenske gostoljubnosti, presežkov pa ne želimo iskati. Nemci bi temu rekli: 'Klein, aber fein'. Smo eden redkih organizatorjev svetovnega pokala, ki svetovnega prvenstva že dolgo ni gostil, nazadnje smo ga leta 2001. Mednarodna zveza je ideji močno naklonjena in organizacijo od nas celo pričakuje glede na kuliso, ki jo Pokljuka v zadnjih letih kaže v svetovnem pokalu. Vsako tekmovanje, kot je SP ali OI, pušča za sabo infrastrukturo v lokalnem okolju, ki nato ostane lokalnemu prebivalstvu ali celo na nacionalni ravni. Na Pokljuki želimo postaviti objekt, ki bo namenjen tudi drugim športom. Tu mislim predvsem na večnamensko dvorano. Še najpomembneje pa se mi zdi, da Pokljuka potrebuje več parkirnih mest. To bi bil samo za organizatorje prevelik zalogaj, v sodelovanju z vlado in pristojnimi ministrstvi pa bi se lahko našla rešitev.

Če Pokljuko primerjamo z večino drugih prizorišč svetovnega pokala, je težava tudi premajhna tribuna za gledalce.
Meni se to niti ne zdi takšna težava. Poleg dvorane, ki bi jo lahko uporabili tudi za potrebe novinarjev in snemalnih ekip, bi veliko logističnih zalogajev rešili z mobilno tribuno, ki bi sprejela še kakšnih tisoč do dva tisoč gledalcev več kot obstoječa. Neki bistveni poseg v prostor zaradi tega ne bo potreben.

Smučarska zveza Slovenije ima že nekaj časa likvidnostne težave. Koliko te lahko vplivajo na samo panogo in tudi dogajanje okrog Pokljuke?
S temi težavami se mora ukvarjati predvsem poslovodstvo zveze, in ne panoga. Tu smo v prvi vrsti za to, da jo vodimo strokovno. Tudi nekoliko višja stopnja samostojnosti znotraj SZS v primerjavi z drugimi panogami je prinesla razvoj, ki ga je bil biatlon deležen v zadnjih 15 letih. Vrhunec doživlja v zadnjih petih letih, kar je vidno tudi navzven. Zelo smo prepoznavni tudi v očeh sponzorjev. Finančne težave SZS sicer k temu res ne pripomorejo. Letos smo sprejeli rebalans svojega proračuna, morda nas čaka še eden, čeprav si tega ne želimo. Vsekakor se bomo trudili, da bodo programi vrhunskih športnikov zaradi tega ostali neokrnjeni. Žal pa smo morali okrniti razvoj regionalnih centrov, ki si ga je naš predsednik Srečo Barbič zadal v svojem programu. Vseeno verjamemo, da bomo tudi program teh centrov v naslednjih letih uspeli zapeljati v pravo smer. Tu mislim predvsem na centre v občinah Loška dolina, Cerknica, Bloke, tudi Ljubljano z okolico. Naslednji korak bi bili centri na Štajerskem in Dolenjskem, ki so v preteklih obdobjih v reprezentanco že dajali tekmovalce. Upam, da se nam z rebalansi v naslednjih sezonah več ne bo treba ukvarjati.

In kako je s plačilom milijonskega kredita za center na Pokljuki?
Kredit smo leta 2009 sprejeli za desetletno obdobje in na letni ravni znaša 132 tisoč evrov. Za ta kredit je panoga prevzela skrb in tudi pokrivala to kreditno obveznost. Po dodatnih zadolževanjih centra s strani vodstva smučarske zveze smo nato sklenili dogovor, da panoga tega kredita ne bo več pokrivala sama, ampak bodo to počele vse panoge na SZS. Do dolgov zveze ni prišlo zaradi biatlona, ampak zaradi drugih panog.