Tina se je včeraj priklopila na sončne celice v Gradežu na italijanski obali Jadranskega morja. Odmora pa ne bo ravno veliko, saj bo morala že dan po božiču spet na snežni trening, tekme na Južnem Tirolskem bodo namreč že ta konec tedna.
Tekmovalka, kot je Tina, seveda na vsaki tekmi starta na zmago, dejstvo pa je, da se ne spusti po progi kot bikec, ko ga spustiš z verige. Vrhunski športnik mora biti najprej vrhunsko telesno pripravljen, za kar je pri Tini poskrbel Andrea Massi. Sledi dosledna priprava na tekmo, ki mora biti predvsem analitična in narejena z več vidikov – tekmovalkinega, trenerjevega in serviserjevega. Potem pa pride tisto, kar je morda najpomembnejše – popolna zbranost tekmovalke, da sprejme vse informacije, jih prilagodi sebi in potem udejanji na progi.
NIČ VEČ "PO JAJCIH"
Proces, ki je vse prej kot enostaven. Proces, ki poleg telesne zahteva predvsem izredno psihično moč. Trenutek nezbranosti, trenutek odtavanja v glavi v drug svet, trenutek nepazljivost je lahko pri sto in več kilometrih na uro usoden za kariero. To je večkrat spoznala Lindsey Vonn in še sto drugih smučark. Tina zdaj razume nerazumno. Zdaj je ni več strah, kot jo je bilo v preteklosti, ko se je videlo, da smuča "kot po jajcih", zdaj smuča z željo po zmagi, a z zavedanjem, da lahko naredi toliko, kot zmore v tistem trenutku. In če je to sedmo mesto, je pač sedmo mesto. Ali pa tretje. Ali pa zmaga. V igri stotink so razlike izjemno majhne, za nas, navadne smrtnike, nepredstavljivo majhne.
Tina je na superveleslalomu v Val d' Iseru za zmagovalko Lizz Görgl zaostala 0,13 sekunde oziroma 3,09 metra, kar na 2035 metrov dolgi progi pomeni 0,15 odstotka. Skoraj prepričani smo, da bi Tina Maze, če bi smučala brez vseh zavor, če bi se brezglavo vrgla na progo, ob telesni moči in tehničnem znanju, ki ga premore, zmagala z več kot sekundo prednosti. Na vsakem drugem ali tretjem smuku in superveleslalomu. Kajti vsaj na enem od treh bi po verjetnostnem računu odstopila. Tako pa je Mazejeva v prejšnji sezoni na 15 tekmah v hitrih disciplinah (smuk in superveleslalom) odstopila vsega enkrat (superveleslalom v St. Moritzu), v karieri pa je vozila 77 superveleslalomov, od katerih jih ni končala le 8, od 74 smukov, ki jih je startala v karieri, pa ni prišla v cilj le štirikrat.
NAJBOLJ POPOLNA
Ti podatki so prav neverjetni in kažejo na to, kako se Tina loteva smučanja (v veleslalomu in slalomu so stvari kljub vsemu malce drugačne). Korošica je od nekdaj čutila, kje je njena meja na posamezni progi, kaj lahko naredi in koliko lahko tvega. In tvega ravno toliko, kolikor ve, da je sposobna. Zelo verjetno bi lahko Tina tudi v nedeljo na superveleslalomu malce "spustila" smuči in z lahkoto nadoknadila tistih 13 stotink, toda to bi pomenilo, da bi šla prek svojih zmožnosti in da bi povečala možnost, da tekmo konča kot Vonnova, vsaj za 40 odstotkov. In tudi zato je Mazejeva tako posebna in po mnenju mnogih tudi najbolj popolna smučarka novejše dobe – ker je tehnično dovršena, telesno odlično pripravljena in ker tekmuje z glavo. Po zmagah in kolajnah je od nje boljših kar nekaj smučark, le malo, ali pa nobena, pa kariere ni končala zdrava in brez poškodbe.
