Slovenija je torej tekmovanje v I. evro-afriški skupini pokala Billie Jean King (ekipno svetovno prvenstvo) v Litvi končala s porazom proti Portugalski, kar pomeni, da ostaja še eno leto članica regionalne skupine. Slovenija je imela v Vilni priložnost za vrnitev v svetovno skupino pokala BJK, vendar Kaja Juvan in Pia Lovrič nista bili kos sestrama Jorge. Juvanova je po dveh urah in pol igre izgubila proti mlajši Matildi s 6:1, 3:6 in 5:7, Lovričeva pa je morala prav tako po treh nizih priznati premoč Francisci, ki je bila boljša z 2:6, 6:3 in 6:3.
Zanimivo, da se je preobrat portugalskih sester zgodil po tem, ko sta Slovenki zanesljivo dobili prvi niz. Potem je kapetanka Neuza Silva tako Matildo kot Francisco odpeljala na 'lulanje' in obe sta se vrnili povsem drugačni. Zaigrali sta kot prerojeni, precej boljše kot do tedaj in prinesli Portugalski velikanski uspeh, ki so ga ustrezno temu proslavili tudi na igrišču. ''Odpeljala sem jih z igrišča, da jih pomirim. Preveč nervozni sta bili. Rekla sem jima, da naj bosta mirni, da naj igrata točko za točko in naj se ne obremenjujeta. Naj se zabavata na igrišču. Ključna za zmago proti Sloveniji je bila velika želja in izjemna čast, da so lahko zaigrale za našo državo. To je največ, kar lahko športnik doživi v svoji domovini,'' je po dvoboju povedala Silva.
Slovenija, ki je v Litvi nastopila brez najvišjeuvrščenih igralk, Veronike Erjavec in Tamare Zidanšek, je tako končala tekmovanje za sezono 2025 in se bo naslednjič zbrala aprila 2026.
Slovenska izbrana vrsta, ki jo je letos zapustil dolgoletni kapetan Andrej Kraševec, je bila novembra 2023 v polfinalu zaključnega turnirja svetovne skupine Billie Jean King v Sevilli – med štirimi najboljšimi reprezentancami na svetu. V letu 2024 je slovenska ekipa izgubila oba dvoboja, aprila na Slovaškem in novembra v Velenju proti Nizozemski, zmagi ta teden v skupinskem delu proti Litvi in Srbiji pa na koncu nista bili dovolj za vrnitev med 28 najboljših reprezentanc v svetovni skupini.
Slovenija bi 'zagotovo' (v športu ni nič gotovega) napredovala v svetovno skupino, če bi igrala v najmočnejši postavi. Zakaj sta Zidanškova in Erjavčeva odpovedali nastop za reprezentanco, je jasno. Uradna verzija je, da se pripravljata na turnirje na pesku in nista spet želeli menjati podlage (v Litvi se je igralo v dvorani na trdi podlagi). Neuradno pa je, da nista hoteli nastopiti, ker za kapetana reprezentance niso določili Blaža Kavčiča (najboljše slovenske igralke so se med seboj dogovorile, da bi bil Kavčič najboljša izbira za kapetana po odhodu Kraševca, a zveza ni hotela prehitevati in bo v kratkem objavila razpisa za novega kapetana ženske ekipe – in Juvanova je nastopila, Erjavčeva in Zidanškova pa ne).
Svoje delo je kot vršilec dolžnosti zelo dobro opravil opravil Iztok Kukec, ki je bil po porazu proti Portugalski vidno razočaran: ''Razočaran sem zaradi poraza v zadnjem dvoboju, a moram reči, da so vse igralke dale vse od sebe. Skupaj smo preživeli res lep teden in to je bila zame izjemna izkušnja. Ponosen sem na ekipo, čeprav je nekaj grenkega priokusa.''
Kaja Juvan je nastop v Litvi ocenila kot uspešen s priokusom: ''S svojo igro sem zadovoljna, razen v zadnjem dvoboju, ki sem ga izgubila. Vidi se, da mi še manjka stalnosti v igri, saj še preveč niham. Še se pozna, da nisem igrala leto dni in še nima tistega tekmovalnega ritma, ki si ga želim. Po zadnjem porazu smo seveda razočarane, a to je šport. Zavedala sem se odgovornosti, da so vsi od mene pričakovali, da zmagam v prvem dvoboju in da potegnem ekipo za sabo. Proti Portugalski mi to ni uspelo, za kar mi je žal. Seveda pa mi ni žal, da sem igrala v slovenskem dresu in se bom reprezentančnih akcij udeležila vedno, ko bom zdrava. Ta teden v Litvi ocenjujem kot uspešen, a s priokusom. Zdaj se bom pripravila na sezono na pesku, najprej malce počitka, potem pa trening v Ljubljani. Naslednji turnir na katerem bom nastopila, je challenger WTA125 v Saint Malu v Franciji, potem pa v kvalifikacijah mastersa v Rimu in grand slama v Parizu.''
Slovenija realno, po rankingu igralk, ni sodila med tiste favoritinje, ki naj bi se potegovale za napredovanje v svetovno skupino. Pa je bila vseeno zelo blizu.
In. če se še enkrat vrnemo k izvirnemu grehu – Slovenija ni napredovala, ker ni nastopila v najboljši postavi. Če pogledamo malce širše, napredovale niso niti Francozinje, kar je za nacijo s tako teniško tradicijo – blamaža. Vsaj tako so to pospremili v športnem dnevniku L' Equipe. In pritrdil jim je tudi francoski kapetan, legendarni Julien Bennetau, ki je po nacionalni sramoti glasno poudaril: ''Nekaterim igralkam lahko izrečem samo največje spoštovanje, saj so so borile do zadnjega. Druge pa niso prevzele odgovornosti,'' in s prstom pokazal na Caroline Garcia in Diane Parry, omenil pa je še Alize Cornet, ki je igrala kljub temu, da se je že upokojila od tekmovalnega tenisa. In dodal je še: ''Ko sem jaz igral za Francijo v Davisovem pokalu, je bila zame to največja čast. Igral sem utrujen in polomljen in ni mi bilo pomembno, če si bom zaradi tega uničil naslednji turnir. Dekleta igrajo 30 do 35 turnirjev na leto, v francoskem dresu pa le dva tedna.''
In naslednjič, ko bodo tudi slovenske igralke govorile, kako ponosne so, da so Slovenke, jih bomo raje vprašali, zakaj niso ponosne takrat, ko nosijo slovenski dres v reprezentanci in ne takrat, ko igrajo na turnirjih.
Pa naj se kolca tistim, ki se bodo spoznali v tem zapisu.
Pokal BJK
(I. evro-afriška skupina, Vilna, Litva)
Za napredovanje v svetovno skupino: Hrvaška – Srbija 2:1, Belgija – Francija 2:0, Turčija – Madžarska 2:0, Slovenija - Portugalska 0:2; za obstanek: Švedska – Grčija 2:1, Litva – Avstrija 2:0; končni vrstni red: 1. - 4.: Hrvaška, Portugalska, Belgija, Turčija; 5. - 8.: Slovenija, Srbija, Madžarska, Francija, 9. Latvija, 10. Litva, 11. Švedska, 12. Avstrija, 13. Grčija
