Kot je dejal Jelenc, sicer član izvršnega odbora Mednarodne kajakaške zveze, je bilo pravilo za namerno odrivanje vratc uvedeno, da si tekmovalec ob vožnji izven linije vratc teh ne bi mogel približati z veslom. "V zadnjih letih pa je v veljavi interpretacija, da se vsak takšen dotik, kot ga je danes storil Savšek, sodi za namerno odrivanje, s čimer so sodnikom olajšali delo."
Zaradi tega je po njegovih besedah veliko razprav na mednarodni ravni. "Vodje ekip, trenerji in ostali, ki smo v bistvu del slalomske zgodbe, smo se večkrat s tehničnim komitejem razhajali o tem namernem odrivanju," je dejal in dodal, da trenuten način sojenja po njegovem mnenju ne zasleduje izvornega razloga, zaradi katerega je bilo pravilo uvedeno.
Razprava bo po današnjem olimpijskem finalu v disciplini C-1 v Sloveniji bržkone dobila številne zagovornike vrnitve k ugotavljanju dejanske namere tekmovalca pri odrivanju vratc. Razplet finala je namreč za slovenskega predstavnika Savška pomembno krojila odločitev, da je namerno odrinil vratca.
S tem mu je bila prisojena veliko ostrejša, 50-sekundna kazen, namesto zgolj dvosekundne za dotik vratc, s katero bi olimpijski prvak iz Tokia danes končal na tretjem mestu. Da se mu zdi odločitev nepravična, je po tekmi ocenil tudi Savšek, ki je bil v finalni vožnji pri petih vratcih v pravi liniji, a je ob nekoliko navpični drži čolna, kot je sam pojasnil, skušal loviti ravnotežje, ko je z veslom udaril ob vratca.
"Mislim, da vse to ni bilo prav. A video sodnik se je tako odločil, nimam kaj. Dotik za dve sekundi je bil, jaz sem pač porinil čoln v sredino vrat, v zraku malo lovil ravnotežje, s spodnjim delom vesla zadel v količek. Sodnik je menil, da namerno, jaz trdim drugače, nisem si nameraval odpreti linije vrat," je dejal 37-letni Ljubljančan.
Jelenc je za STA povedal, da je končno odločitev glede kazni sprejel glavni sodnik na tekmi. Glede na dejstvo, da je Savšek tekom vožnje imel zgolj dve sekundi pribitka, sta videosodnika sprva ocenila kazen dotika, a kot končna vedno obvelja odločitev glavnega sodnika, ki si nato ogleda vse posnetke sporne situacije.
Nova interpretacija pravila je po njegovem predvsem olajšanje dela sodnikov. "Ta prekršek so začeli obravnavati zgolj tehnično, kar je njim verjetno lažje, sodniku se tako ni treba odločati, ali je dejansko tekmovalec to namerno storil ali ne," je dodal.
Ob tem so slovenski ljubitelji kajakaškega športa danes z ušesi zastrigli tudi ob dejstvu, da se tekmovalec ne more pritožiti na sodniške odločitve v finalu. Po pojasnilih Jelenca to velja od uvedbe videosodnikov, ko je mednarodna zveza ob možnosti videopregleda želela narediti konec neupravičenim pritožbam, ki so zavlekla končne odločitve o zmagovalcih.
Ali pri tem obstaja višja instanca, kamor bi se slovenska ekipa lahko pritožila, recimo Mednarodno razsodišče za šport (CAS)? "Sodniška odločitev je zadnja. Takšen primer je bil na svetovnem prvenstvu v Londonu lani, ko so se Švicarji želeli pritožiti na Cas zaradi odločitve v kvalifikacijah. Ampak pri uporabi pravil ne pomaga Cas, tako da so Švicarji nato odstopili od te ideje," je še pojasnil Jelenc.
