Veselica v Trebnjem, ki je gostilo tekmo trebanjskega Trima sploh prvič v tem koledarskem letu, je uspela. V nadvse prijetni novi dvorani, ki je pokala po šivih, so varovanci Branka Tamšeta s 34:22 premagali goste iz Velenja in se pridružili Celju Pivovarni Laško na finalnem turnirju pokala Slovenije.
Kasneje v večeru sta se jim pridružila še Slovenj Gradec in branilec pokalnega naslova Slovan, prvi po zmagi s 26:25 nad Krko, drugi v Ormožu (29:23).
Pri veselici v Trebnjem so na kratko pomagali tudi Velenjčani, pa ne samo velenjska diva Alya, ki je med polčasom kot gostja presenečenja zapela nekaj svojih hitov. Tudi pol ekipe Zorana Jovičića je z borbeno predstavo vsaj v prvem polčasu poskrbelo, da so imeli navijači na tribunah tekmo, ne samo sprehoda trebanjskih levov na Final4. Spet skoraj dobesedno pol ekipe, saj je imel Jovičić ob številnih težavah s poškodbami močno zdesetkano zasedbo. Ob športnemu direktorju Emirju Taletoviću je in tretjemu vratarju Luki Sandiču so na klopi sedele le tri zamenjave, s katerimi je razbremenjeval prvokategornike.
Po odločnem uvodu Trebanjcev je sicer kazalo, da bo tekma odločena še preden so šli najbolj žejni navijači med glavnim odmorom v iskalno akcijo za šank(e). A so se Velenjčani po zaostanku s 3:9 pobrali, da je po 25 minutah Anže Blagotinšek (tudi strelec prvega gola v novi dvorani) zadel za 13:13. No, po vrnitvi iz garderob so gostitelji pripravili nov nalet in vodstvo s 16:14 v dobrih šestih minutah oplemenitili na 21:14. Ko je Jan Jurečič četrt ure pred zadnjo sireno pospravil žogo v prazno velenjsko mrežo za vodstvo s 27:18, je bil zmagovalec že davno odločen. A tudi pri +10 vzdušje ni ugasnilo, nasprotno, domačini so se še naprej veselili vsakega trebanjskega gola, nobenega glasneje kot tistega, ki ga je s sedmih metrov dosegel golobradi up Erazem Cizerle. Strelsko sta bila sicer najbolj navdahnjena Novomeščan Jan Jurečič z devetimi in Krčan Timotej Grmšek z osmimi zadetki.
Praznik tudi v Velenju
V lepi kulisi je svojo pokalno zgodbo za letošnjo sezono, tako kot Gorenje, zaključil tudi njegov pobrateni klub DRŠ Sebastjana Soviča. V Rdeči dvorani se je na torkovi tekmi s Celjem po uradnih podatkih zbralo 600 gledalcev – več kot na zadnjih dveh domačih ligaških tekmah Gorenja proti Loki in Riku skupaj! –, na oko pa še več ljubiteljev rokometa, ki so videli požrtvovalno predstavo šoštanjskih in velenjskih mlad(in)cev pod vodstvom Sebastjana Soviča. Čeprav je menda nekaj njih dve uri pred tekmo opravili še trening s člansko ekipo Gorenja. Bi kar verjeli, ko smo videli, koliko svojih mož je imel v Trebnjem na voljo velenjski Zoki …
Celjani so Sovičeve fante zlomili šele v zadnjih minutah in zmagali s ‘previsokih 40:31’, kar so gledalci nagradili s stoječimi ovacijami. »Tekma je pokazala, kako se s šaleško rokometno stroko da iz igralcev izluščiti 150% (kar počneta tudi 'šaleška' Branko Tamše in Ivan Vajdl, ki sta kot mala otroka navdušeno navijala na tribunah in kar je včasih počel s svojimi ekipami legendarni pokojni Miro Požun). Pokazala je vodstvu RK Gorenje, kako se da s srčnim in povezovalnim trenerjem in domačimi pobi napolniti katerokoli slovensko dvorano. Pokazala je kako dober rokomet se igra ko se na igrišču znajde celjska in šaleška rokometna mladina, predvsem pa je pokazala (ali bolje rečeno zopet našla v zaprašeni omari) tiste temelje, na katerih je potrebno graditi katerokoli lokalno športno zgodbo – kateri so se po koncu tekme poklonili tudi Celjani s spontanim skupinskim fotografiranjem igralcev in strokovnega štaba obeh moštev,« nam je zanimive misli in vtise iz Rdeče dvorane posredoval eden od očividcev tega rokometnega praznika.
Kje bo naslednji pokalni praznik, še ni znano, odločitev o gostitelju zaključnega turnirja bo padla, ko bodo štirje udeleženci izkazali (ne)zainteresiranost za gostiteljstvo. Ne bi bili presenečeni, če bi prijavo na Leskoškovo 9e poslali (tudi) iz Trebnjega in bi se na finalni vikend vrnili v pravkar odprto dvorano …
