Serijski osvajalec trofej na Slovenskem je po letu in pol brezposelnosti – hrvaški Nexe se ga je na osuplost in ogorčenje navijačev iz Našic odrekel februarja lani – sprejel odločitev, da se na delo vrne v Trebnjem.
Odločitev se je (zaenkrat) izkazala kot zadetek v polno tako zanj kot trebanjski klub. Trimo je v tej sezoni še neporažen in s 17 (zaporednimi) zmagami v vseh tekmovanjih ter remijem na uvodu lige NLB v Ljubljani proti Slovanu vodi v državnem prvenstvu, ima vozovnico za osmino finala pokala EHF z Izviđačem ter četrtfinale slovenskega pokala z Gorenjem.
Velenjski klub bo ob odprtju prenovljene trebanjske dvorane s svojimi zdajšnjimi varovanci iz Trebnjega gostil v sredo ob 18.00, ko se na Dolenjskem obeta pravi praznik rokometa. Na tribunah bo več kot 1500 gledalcev, vstopnice so bile že davno razgrabljene …
Da je ozračje pred derbijem za Final4 pokala Slovenije še malce bolj vroče in naelektreno, pa je Branko Tamše poskrbel s svojim razkritjem v podcastu Balkan Handballa, v katerem je razkril, kdo vse ga je želel na svoji klopi, preden je sprejel ponudbo Trima.
»Kar vam bom zdaj povedal, je ekskluziva. Nikoli nisem javno govoril o tem. Ko sem odšel iz Našic, sem bil na sestanku s Slovenj Gradcem, nekaj mesecev sem tudi pomagal klubu. Ampak bil sem tudi na sestankih v Celju in Velenju. Bili so resni sestanki, vsi so hoteli, da bi prišel k njim,« je predvsem v osje gnezdo dregnil Branko Tamše.
Če so namreč v Celju iskali naslednika Paula Pereire (in se nato odločili za Klemna Luzarja), ga v Velenju vsaj javno niso, zato Tamšetove besede za ušesa Zorana Jovičića niso ravno balzam. Navsezadnje je Zoki (samo) v času Brančeve brezposelnosti popeljal Gorenje do naslova državnega prvaka (2023/24) in podprvaka (2024/25).
Ali to pomeni, da bi se v Velenju Jovičiću po šestih ali sedmih letih izjemno plodnega dela vseeno zahvalili, če bi Tamše na sestanku v velenjskih pisarnah rekel: da?
Čisto zares ne bomo vedeli nikoli, kajti Tamše se je odločil za drug(ačen) izziv. »A že prej sem bil na sestanku s Trebnjem. Dogovorili smo se, da če lahko počakajo leto dni – nič obvezujočega ne z moje ne z njihove strani –, in potem so prišli pome. A ob Trebnjem so tudi Celje, Gorenje in Slovenj Gradec pokazali maksimalno spoštovanje, jaz pa sem sledil svoji intuiciji. Velenje je moj klub, tam sem odrasel, delal, tam tudi živim, tam sem veliko naredil, tega mi ne more nihče vzeti. Pa sem šel v Celje, veliko naredil tudi tam, tudi tega mi ne more nihče vzeti. Nekaj mi je reklo, celo chatGPT, pojdi v Trebnje,« je s pojasnjevanjem svoje odločitve nadaljeval Branko Tamše.
ChatGPT? »Sam nisem na ti s tem, ampak mi je hčerka vpisala vse štiri klube – dobil sem zanimive, dolge, zelo realne odgovore. Seveda to ni bil faktor X, odločil je dober načrt v Trebnjem, kjer smo kliknili z ljudmi iz kluba. Vem, da gre za klub z rokometno tradicijo. In čeprav na papirju nimam najboljše ekipe, nimam 20 igralcev, želim nekaj narediti, to me je vodilo,« je za Balkan Handball sklenil velenjski strateg.
Da mu gre v Trebnjem odlično, smo menda že zapisali, a mu lahko kot prvi v tej sezoni načrte prekriža prav Zoran Jovičić z Gorenjem? Tako za enega kot drugega bo v sredinem večeru ena domača trofeja prvič resneje ogrožena.
