Liza je maraton končala na 24. mestu, z osebnima rekordoma sta zmagala Kenijca John Korir (2:02,24) in Joyciline Jepkosgei (2:14,00). Šajnova, doma iz Logatca, trenira pa pri ljubljanskem Slovanu pod vodstvom trenerja Tevža Korenta, je prišla na drugo mesto v slovenski maratonski zgodovini. Pred njo je le Helena Javornik, ki je leta 2004 v Amsterdamu tekla državni rekord, Šajnova pa je na svojem prvencu na 42 kilometrov tekla dve minuti počasneje. V moški konkurenci je odlično nastopil Jakob Medved (Tek je lek), ki je s časom 2:19,41 krepko popravil svoj osebni rekord iz lanskega leta, ko je na isti progi tekel 2:23,11. Zdaj je na 12. mestu v zgodovini slovenskega maratona. Za kako kvaliteten maraton gre, pove tudi dejstvo, da je s tem rezultatom osvojil 139. mesto.
Želela že dolgo
"Zelo sem vesela, da lahko rečem, da sem postala maratonka, saj sem si to želela že dolgo, dolgo časa. Letos so se stvari prvič poklopile tudi na daljših razdaljah in zdelo se mi je, da je pravi trenutek. Občutki so še sveži. Bilo je zelo naporno, a to pri maratonu vedno pričakuješ. Razdalja te fizično in mentalno preizkusi. V cilju sem bila vesela, da je konec. S časom sem za prvi maraton zadovoljna, saj je meja dve uri in pol cilj mnogih tekačic. Verjamem pa, da bo v prihodnosti še mnogo priložnosti za izboljšanje. Na treningih sem ogromno vložila v ta maraton. Vidim še veliko izboljšav, ki jih lahko naredim v prihodnosti. Verjamem, da bo šel napredek v pravo smer. Pri maratonu potrebuješ veliko izkušenj, saj se na tako dolgi razdalji kljub dobremu treningu marsikaj lahko zgodi. Upam, da se bom z vsakim maratonskim nastopom kaj naučila in na tem gradila rezultat, česar se zelo veselim," so bile prve besede Šajnove.
"Letos so se mi stvari izšle na daljših razdaljah in zlagala bi se, če bi rekla, da nisem imela visokih ciljev pred maratonom. A sem tekla prvič na 42 kilometrov, ki je povsem drug šport in maratona nisem želela podcenjevati. Tek na 21 kilometrov oziroma polmaraton je bolj podoben tistemu na 10 kilometrov, kar sem pogosto tekla," je veliko razliko med 21 in 42 km opisala Šajnova.
Maratonska bolečina
Želela je teči pod dvema urama in pol. "Začela sem pogumno, za tempo 2:27 in tako sem tekla prvo polovico. Potem pa je prišla maratonska bolečina, za katero sem doslej slišala le iz pripovedovanj. Po 20 kilometrih so bile noge trde, glava je hotela hitreje, pa ni šlo. Sicer se nisem s tem obremenjevala, ampak sem tekla naprej kljub dvomu, če bom izpolnila svoj cilj. V zadnjih kilometrih sem se zbrala in vložila še zadnje atome moči. Dva kilometra pred ciljem pa sem že vedela, da mi bo uspelo. Vesela sem bila, ko sem prišla v cilj in videla čas," je povedala Liza.
Triindvajsetletna Logatčanka je pred dobrim mesecem prav tako v Valencii v polmaratonu dosegla osebni rekord v (1:10,39). "Tretjič letos sem bila v Valencii, januarja sem tu tekla na 10 km. Zato sem to mesto tudi izbrala za svoj prvi maraton. Je eden najbolj ravnih, običajno pa so tudi dobri pogoji. Prizorišče mi je bilo znano in sem se dobro počutila. Sicer je bilo vroče, zjutraj 13 stopinj, čez dan pa 23, kar je za maraton kar zelo toplo. Veliko sem pila in se polivala z vodo. Pomagalo je tudi, da sem bila pred tem na pripravah v Keniji in sem bila vajena takih temperatur. Če bi prišla iz Slovenije, ne bi bilo tako."
Na cesti
Šajnova se želi še naprej osredotočati na cestne teke, tekla bo polmaratone in 10 kilometrov tudi na stadionih, maratonu pa bo skušala dati vse več poudarka. "Tudi na velikih prvenstvih. A zdaj sem se osredotočila le na to tekmo in želela videti, če mi maraton ustreza. Lahko rečem, da jih bo v prihodnosti še veliko. O tekmah na stadionih nisem razmišljala, rada bi šla na evropsko prvenstvo prihodnje leto v Birmingham, a zdaj me najprej čaka počitek," je sklenila Liza.
Korir je aprila zmagal v Bostonu, a je oktobra v Chicagu predčasno odnehal. Tokrat je končal pred Nemcem Amanalom Petrosom (2:04:03), ki je tekel tretji izid Evropejcev doslej, in Norvežanom Awetom Kibrabom (2:04:25), ki je bil tretji. Jepkosgeijeva, zmagovalka maratona v Londonu leta 2021, se je v napetem dvoboju pomerila z rojakinjo Peres Jepchirchir, svetovno prvakinjo iz Tokia septembra letos. Sedem kilometrov pred ciljem je Jepchirchirjeva napadla, in Jepkosgeijeva ni mogla odgovoriti. Svetovna prvakinja, ki je veljala za favoritinjo, tokrat ni mogla vzdrževati svojega ritma, zaradi česar jo je Jepkosgeijeva ujela in jo prehitela v zadnjih kilometrih ter ga končala s 43 sekundami prednosti. Tretja je bila prva predstavnica iz Evrope, Chloe Herbiet iz Belgije (2:20:38).
Maraton v Valencii, znan po svoji hitri progi, vsako leto privabi več deset tisoč udeležencev. Letos je bilo na 45. izdaji 36.000 ljudi, kar je po navedbah organizatorjev rekord.
Premislili so si
Mednarodna atletska zveza, World Athletics, je opustila prizadevanja, da bi spremenila pravila za skok v daljino in troskok. Pri mednarodni zvezi so razmišljali, da bi opustili odrivno desko in bi se štela daljava z mesta odriva (v coni, ki bi bila dolga 40 cm). Proti spremembi pravil je bilo mnogo odličnih tekmovalcev in tekmovalk v skoku v daljino, z argumentom, da je odriv oziroma natančnost sestavni del discipline, ki bi s spremembo pravil izgubil svojo bit. Ideja z novo odrivno površino je bila seveda namenjena temu, da bi zmanjšali število prestopov. "Mednarodna zveza je poslušala mnenje športnikov in športnic. Predlog za novo pravilo v horizontalnih skokih smo za nedoločen čas dali 'v predal'. Novo pravilo so zelo dobro sprejeli gledalci, zelo malo podpore pa je dobilo med atleti, ki so nam ključni. Novo pravilo 'odrivne cone' bi pomenilo veliko spremembo in morda bomo o njem spet razmišljali kdaj v prihodnosti," so sporočili iz mednarodne zveze.
