Igralka, ki je za Krim igrala med leti 2015 in 2918, za slovensko izbrano vrsto pa med 2019 in 2024, si že od leta 2018 kruh služi pri večkratnih romunskih prvakinjah, ekipi CSM Bukarešta. Ta je minuli konec tedna v Stožicah za mnoge nepričakovano položil orožje pred Krimom, ki do te tekme še ni okusil zmage, slovenske prvakinje pa je zadnja leta tudi v močnejši sestavi redno premagoval. Ob vprašanju, ali so jo krimovke s čim presenetile, je odvrnila, da je bil poraz predvsem posledica njihove slabe igre. "Videlo se je, da v tej tekmi nismo bile prave. Krim je res dobro igral, a glavna krivda za poraz je predvsem na nas samih. Bile smo tudi precej utrujene in brez prave energije, saj smo v sredo igrale težko tekmo v gosteh pri Bistriti v romunskem prvenstvu, nato je sledilo še to potovanje. Tako tudi nismo imele časa oziroma le en dan, da se pripravimo na tekmo s Krimom. Vse se je nekako nabralo in imele smo tudi slab dan," je razkrila glavne razloge za sobotni poraz.
CSM Bukarešta je zdaj v ligi prvakov pri dveh zmagah in treh porazih, kar je za tako zvezdniško ekipo manj od pričakovanj. "Zagotovo smo si želele biti boljše, a na začetku sezone je še sprejemljiv tudi kakšen padec. Pomembno je zbrati dovolj točk do konca rednega dela, v fazi na izpadanje pa je nato možno vse," zaradi slabšega začetka ena od motorjev romunske ekipe, ki pa se v Ljubljani sploh ni vpisala med strelke, še ni v skrbeh.
In kako gleda na ekipo Krima, ki je bila lani na papirju močnejša, a denimo v Bukarešti izgubila s 23:36? "Krim v tej tekmi ni imel kaj izgubiti, pokazale so dobro igro in izkoristile naše slabosti," ni bila preveč razpoložena za delanje primerjav.
OI so bile maksimum, ki smo ga lahko dosegle
Liza, kot jo kličejo, je barve slovenske reprezentance nazadnje branila na lanskih OI v Parizu, nato pa očitno krenila po poti Ane Gros, Amre Pandžić, Alje Varagić, Tamare Mavsar in Barbare Lazović in pri zgolj 27 letih sklenila reprezentančno poglavje, česar doslej sicer še ni javno objavila. "Od reprezentance sem se že nekako poslovila in se osredotočila na klubski rokomet. Vedno sem hotela doseči, kar največ lahko, za nas je bil to preboj na OI v Parizu. To so bile dolgo le sanje, v katere skoraj nihče ni verjel, a sama to vedno sem. Zase vem, da je bil to maksimum, ki smo ga lahko dosegle. Reprezentanca se je po Parizu tudi nekako spremenila, zdaj je očitno čas za mlajše moči."
Pa meni, da sedanja reprezentanca, seveda tudi z njo v sestavi, ne bi več uspela priti na še eno največje tekmovanje čez tri leta v Los Angelesu? "Mislim, da bo to vsaj na kratek rok zelo težko. Seveda pa jim želim vse najboljše."
Ob koncu smo Lizo želeli še spomniti na besede selektorja Dragana Adžića, ki je pred lanskim evropskim prvenstvom dejal, da tam ne bo igrala zaradi težav s kolenom, da pa si za naprej še ne zapira vrat, a nas je, še preden je bilo vprašanje izrečeno do konca, ob omembi selektorja prekinila. "Ne bom več odgovarjala, hvala," je odvrnila, se obrnila in odkorakala proti izhodu ...
