S selektorjem slovenske rokometne reprezentance se v ponedeljkovem večeru v Zrečah nismo veliko pogovarjali na temo tokratne reprezentančne akcije. O tokrat vpoklicanih ali odsotnih (Domen Makuc, Nik Henigman, Matic Suholežnik, Staš Jovičić, Miha Zarabec, Borut Mačkovšek, Blaž Blagotinšek, Rok Ovniček …), o novincih (Andraž Makuc, David Svečko), o načrtih za ta teden, o pričakovanjih od petkovega dvoboja s Srbijo, ki je rezultatsko tako ali tako nepomemben, saj gre za prijateljsko tekmo … Vse se je zdelo nepomembno, ko je beseda nanesla na sobotno tragedijo v Novem mestu, v kateri je življenje izgubil Aleš Šutar, ki je bil žrtev zahrbtnega napada romov pred enim od tamkajšnjih lokalov.
Z Urošem Zormanom smo temo številka ena zadnjih dni v Sloveniji načeli, ker se ga zadeva pač tako in drugače dotika. Živi namreč v Novem mestu, kjer si je z ženo Katjo ustvaril dom, ima(ta) tri otroke, ki so ali prihajajo v leta, ko bi očeta lahko poklicali, naj jih pride iskat na zabavo v mesto. Sploh Maks, ki jih šteje 19, Jakob jih ima 15 … Takšen dogodek v domačem mestu se človeka dotakne, sploh če žrtev pozna, kot jo je Zorman.
Tudi moji otroci so že imeli stike s to problematiko
»Moram povedati, da je bil naš kolega. Nismo bili ravno vsak dan na zvezi, smo se pa dobro poznali, pili skupaj kavice, tudi otroci se poznajo … Tragedija, kaj naj rečem,« je začel Zorman, ki noče, da bi bila smrt Aleša, za prijatelje Aca, zaman. »To je priložnost, da se marsikaj spremeni, od zakonov naprej. Moralo se bo, da se v Sloveniji, sploh predelih s temi problemi, stvari rešijo. Moram reči, da so imeli tudi že moji otroci stike s to problematiko, sicer na srečo na koncu nič resnega, ampak ni lahko,« je nadaljeval Zorman, ki je Alešu v spomin v nedeljo šel prižgati svečko. »Bil sem tam in ko vidiš to … Uh …«
Mesto duhov, večerno življenje bo ugasnilo
»Novo mesto je bilo že zdaj mesto duhov, po tej tragediji pa se bo zagotovo vse zaprlo, večerno življenje bo povsem ugasnilo, če se ne bo marsikaj spremenilo,« je še enkrat pozval k spremembam nesojeni policaj, ki je v mladosti opravil policijsko šolo in v nekem drugem življenju, preden je postal eden najboljših rokometašev na svetu in kasneje trener, kakšno leto dni tudi delal kot policist. Njegov vzdevek Zut izvira iz filma Policijska akademija, gre za kratico Zorman Uroš Tackleberry (priljubljeni lik iz tega filma, op. p.).
Policiji bi bilo treba dati več avtoritete
Tako da mu je problematika blizu tudi v tem pogledu, pa tudi kakšen konkretnejšo idejo, kaj bi se lahko oziroma moralo spremeniti, bi lahko imel … »Zakone bi bilo treba spremeniti. Policiji bi bilo treba dati več avtoritete, ampak ob tem bi morali imeti kompletno štiriletno policijsko šolo. Da bodoči policaji zaužijejo celotno policijsko zgodbo, preden začnejo opravljati to delo, ne pa da postanejo policaji po tri- ali šestmesečnem tečaju. Predvsem pa bi morali imeti ljudje na položajih večja pooblastila, ne samo policaji, tudi učitelji in vsi, ki se jih ta problematika tiče. Danes se vsi zavedajo svojih pravic, še preveč, vse je preveč dovoljeno, varuhi reda in miru pa imajo v naši državi najmanj pravic. In potem se čudijo, da ne reagirajo. Nimajo vzvodov za to,« je bil konkreten Uroš Zorman.
Poziv vladi: spremeniti zakone
A zaenkrat je, kakor je. Lahko v domači postelji v svoji hiši v Novem mestu mirno spi, sploh ko gredo otroci od doma? »Doma smo te stvari omejili že prej. Ves čas hočemo točno vedeti, kje so otroci in kaj delajo. Vsi skupaj se poskušamo izogibati takih stvari, čeprav so veselice in podobne stvari, tako da težko vse omejiš ali nadzoruješ. Ampak vedno pravimo: ko pride do problemov, se poskušaj umakniti. Do sedaj nam je šlo dobro, ampak tole zdaj je pa res šlo preko vseh meja, zato res upam, da se te stvari uredijo. Če smo lahko čez noč sprejeli neke uredbe, lahko čez noč spremenimo tudi kakšne takšne zakone,« je s pozivom vladi, ki – če se lahko navežemo – ni imela prevelikih težav z uvedbo obvezne božičnice, zaključil Uroš Zorman.
