Spodobi se, da pred odprtjem nove sezone na Slovenskem – prvo (evropsko) dejanje bo v soboto ob 18. uri pripadlo rokometašem velenjskega Gorenja, ki bodo v kvalifikacijah za evropsko ligo izzvali Kriens-Luzern, uro kasneje se bosta za slovenski superpokal v Črnomlju udarila Slovan in Krka – damo besedo trenerju aktualnih državnih in pokalnih prvakov, ki je za nameček še slovenski selektor. Besedo ima Uroš Zorman.
Letošnje poletje je bilo za vas daljše od lanskega, ko ste imeli v svojem koledarju olimpijske igre. Kako ste ga izkoristili?
Da bi se kaj veliko spočil, se nisem, ker smo kar precej kadrovali, veliko je bilo za poštimati stvari, tako da je bilo kar burno poletje, ampak ja, drugačno kot lansko. Vseeno ne z nogami v zraku in koktejlih v rokah na plaži. Imamo pa letos v nasprotju z lani že postavljen sistem, tudi novinci ga že poznajo, zato je lažje.
Vaši konkurenti v Sloveniji verjetno z zavistjo pogledajo na vaš seznam igralcev, ki je zapolnjen na vsakem položaju, pri čemer ne govorimo samo o kvantiteti, temveč tudi kvaliteti …
Kader smo zmanjšali, ampak je kakovostnejši. Na vsakem položaju. Sicer sem na trenutke dobil občutek, da je to prineslo ravno nasproten učinek od pričakovanega, ampak težko je vse razumeti. Sem zadovoljen, rastemo, tako da optimistično pričakujemo sezono.
Hočete reči, da se pri vaših igralcih že kažejo zametki nezadovoljstva, ker je konkurenca na njihovih položajih prevelika?
Ne, ne, pravim samo, da ko človek včasih pričakuje, da bo nekdo zaradi tega dobil dodatno motivacijo, namesto tega malo pade. Namesto, da bi se dvigoval in motiviral na ta način, je po enem tednu ves ‘blesav’. Ampak nobene negative. Kar nas je krasilo lansko leto, se pravi garderoba, nas tudi letos. Kapa dol novincem, da so se fenomenalno vklopili, tako da garderoba diha kot eno.
Pripeljali ste izključno slovenske okrepitve, v ekipi imate ‘le’ pet tujcev, pa še to ‘naše’ igralce, dva Bosanca in tri Hrvate. Morda pričakujete ali vsaj verjamete, da bi ta Slovan lahko vzela za svojega cela Slovenija, kot je morda nekoč košarkarsko Olimpijo? Čeprav si je zaradi rivalstva s Celjem in njegove veličine to težko predstavljati …
Zgodovine ne moremo izbrisati, Celje je še vedno institucija, tu je Gorenje in ne moremo kar reči, da smo zdaj glavni mi v Ljubljani, ker smo naredili en projekt. Ne, mi gremo po svoji poti, brigamo se zase. Kako nas bo Slovenija sprejela – upam, da dobro, ker delamo v dobrobit slovenskega rokometa, reprezentance, navsezadnje pa je Ljubljana glavno mesto. Tudi v bodoče bomo poskušali pripeljati čim več Slovencev, tujce pa samo najkakovostnejše.
V Ljubljani je veliko športov z ambicioznimi projekti. Nogomet letos sicer brez Evrope, košarka z evropskim pokalom, hokej z avstrijskim prvenstvom, odbojka z ligo prvakov … Kakšen odziv navijačev pričakujete na vaših tekmah evropske lige?
V klubu se trudijo, da bi nas čim več ljudi opazilo, a se ne obremenjujemo s tem. Sam mislim, da je že lanska sezona pokazala ogromen napredek v Ljubljani, kar zadeva rokomet. Od prvega dne smo imeli lepo število gledalcev, sploh na derbijih. Delali bomo zase, nočem nobenega rivalstva z drugimi športi. Vemo, kaj ima Ljubljana rada, vrhunski šport in spektakle. To ji bomo poskušali dati. Imamo pa igralce iz cele Slovenije, tako da upam, da pridejo njihovi prijatelji in družine iz cele države, da se krog malo poveča. Je pa odvisno od nas samih, če bomo uspešni, bomo nagrajeni.
Kako gledate na domačo konkurenco? Celje še vedno ni tam, kot je bilo nekoč, Gorenje je kar neznanka, tudi Trimo, čeprav je v pripravljalnem obdobju deloval še najbolj suvereno. Koga vi vidite kot največjega konkurenta?
Na papirju je, kot je, ampak sezona bo izredno težka. Sploh gostovanja. V en Ormož zdaj še z Markom Bezjakom bo treba z nožem med zobmi. Trimo je spet najmanj zamenjal in se ponuja kot glavni konkurent, ampak Velenja in Celja ne smemo nikoli izključiti iz te zgodbe, pozabiti ne smemo niti na Krko, Slovenj Gradec. Pa zadaj piranje, ki čakajo, da te ugriznejo. Vidim veliko borbo za vse položaje. Če me vprašate, kdo bo izpadel in kdo bo prvak … No, recimo da bi za prvaka vseeno lažje odgovoril.
Morda nekaj besed o Branku Tamšetu, trofejnemu trenerju, ki je v času svojega delovanja v Sloveniji osvojil praktično vse, kar je bilo na voljo. Bo velik izziv izzivati njega?
Hvalabogu, da se mladi – on je še vedno mlad trener – vračajo v Slovenijo. Da se je vrnil Bezjak. Zaradi tega se dviga populacija rokometa v Sloveniji. Če me sprašujete, ali imam rivalstvo z njim – ga pa nimam. Pometam pred svojim pragom, brigam se zase in za svojo ekipo, z drugimi se ne ukvarjam. Verjamem pa, da bodo to spektakli, sploh ko bo v Trebnjem končana dvorana in bo Trimo prišel igrati domov. Tudi v Ormožu, na Škofljici, v Radovljici, Ribnici …
Ko ste krepili svojo ekipo, ste v nekaterih primerih slabili rivale, najbolj prav Trimo, ki ste mu odpeljali Vida Miklavca in Lovra Viščka. Dve muhi na en mah?
Nisem razmišljal o tem, razmišljal sem, da sta to moja igralca. Saj sem ju pripeljal, ko sta bila še v pleničkah, ju pilil in delal z njima. Vem, da drugi gledajo na to malo drugače. Vsak po svoje …
Pripeljali ste tudi denimo Malika Tatarja iz Velenja in Ahmed Begića iz Rika in ju poslali na posojo – torej ves čas gledate tudi v dolgoročnejšo prihodnost?
Zagotovo, ne smejo se nam dogajati take stvari, kot so se nam lani, ko sta šla Mitja Janc in Tim Cokan v tujino. Zakaj ne bi takih igralcev obdržali v Sloveniji, če jih lahko. Taki so naši načrti; kar je talentiranega, bomo poskušali obdržati pri nas, da jih ostane čim več. Vemo, koliko je slovenskih igralcev v tujini, šli so zelo mladi, in na koncu nič od njih.
Obenem vračate izkušene, uveljavljene ase, kot je Staš Skube, šušljalo se je celo o zanimanju za Blaža Janca. Lahko torej tudi v bodoče pričakujemo prihode ‘slovenskih zvezd’ na Kodeljevo?
To je cilj. Vsi vemo, da je največ odvisno od financ in te zvezde so v tujini že na maksimumu. Če nam bodo zmožnosti dovoljevale, bomo poskušali te fante vračati domov.
Kot selektor ste zagotovo čez poletje spremljali kadetsko in mladinsko SP. Če vprašamo malo provokativno: je Slovenija že imela kdaj tako talentiranega organizatorja igre, kot je Aljuš Anžič?
Če hočete pošten odgovor … Organizator igre ne bi smel nikoli dati 23 golov. Ampak ja, zagotovo kaže talent, razkošje rokometa. Vemo pa, da je bilo veliko mladih, talentiranih oh in sploh. Ampak kasneje se pokaže, kako in kaj. Upam, da ostane na pravi poti, ne samo on, dosti igralcev iz obeh generacij ima veliko perspektivo. Prihodnost je zelo svetla.
Za velikega upa je v rani mladosti veljal tudi Domen Makuc, ki bo Barcelono po naslednji sezoni zamenjal za Kiel. Dober korak?
Je, leta gredo, hitro se vse obrača. Moj prijatelj je govoril: dan nikakor ne mine, leto pa se obrne v sekundi. Treba je izkoristiti vse, kar dobiš. Maki je naredil pravo potezo, mislil sem le, da bo šel takoj. Ker kakšen bo zdaj njegov status v Barceloni? Če takšen, kot si zasluži, potem super. Je pa tako – v bundesligi se bo moral zbuditi, v nasprotnem primeru jih bo precej fasal.
Tudi za Ferlina si najbrž želite, da bo imel v Kielcah v tej sezoni pravi status. Da pride v naslednji v pravi formi na Slovan?
Aha, razumem, kam pes taco moli. Poskušali bomo pripeljati čim več slovenskih reprezentantov. Ali bivših, ali bodočih, ali zdajšnjih. Če bo Ferlin eden izmed njih, bo. Zaenkrat ne morem reči, da bo, ker pogovorov še nismo imeli, je pa zagotovo v mislih, tako kot še nekaj drugih.
Mimogrede, na novinarski konferenci ste izpostavili, da evropska liga ni kislo jabolko v primerjavi z ligo prvakov. Tudi za župana in vašega glavnega podpornika Zorana Jankovića ne? Vemo, da si je zelo želel evropske elite …
Ko smo se pogovarjali, smo rekli, da bomo oddali prošnjo za ligo prvakov in če bo uspelo, bo, če ne, pač ne. Zame je zagotovo boljša ta pot, ne da takoj zajemamo s ta veliko zajemalko. Evropska liga je za nas liga prvakov.
