Kdo vas je navdušil za odbojko ter kakšni so vaši spomini na začetke pri Formisu?
Doma sem iz Pragerskega, za odbojko pa me nihče ni posebej navdušil. Oče je bil bolj v košarki, tudi sicer smo precej športna družina, tako da sem vedela, da se bom vključila v kakšen šport. Odločila sem se za odbojko, ki sem jo vzljubila že po prvem treningu in z njo z veseljem nadaljevala. Začela sem igrati pri Formisu, kjer smo bile zelo dobra generacija. V mlajših selekcijah smo osvajale praktično vse, kar se je dalo. Ob tem smo se na našem prvem EP s kadetsko reprezentanco uvrstile na zaključni turnir. Pozneje sem postajala vedno bolj uspešna tudi na članski ravni.
Pri koliko letih ste dočakali priložnost v članski ekipi?
To je bilo pred sezono 2018/19, ko me je trener prvič povabil na trening članske ekipe. Zame je bila dobra odskočna deska tudi za naprej, čeprav sem bila takrat z njimi samo pol sezone. Že v naslednji sezoni sem začela redno trenirati in igrati med članicami. Takrat sem izboljšala odbojkarske osnove in zelo napredovala.
Pred dvema letoma ste nato prestopili v GEN-I Volley. Kaj je bilo odločilno, da ste se odločili za ta prestop?
Bila je dobra ponudba in v tistem trenutku najboljša odločitev za mojo prihodnost in napredek, saj gre za klub, ki deluje na profesionalni ravni in kjer zelo dobro delajo z igralkami, posebej mlajšimi. Pogoji so tu fenomenalni, tudi finančno, čeprav pri teh letih ne gledaš prvenstveno na denar. Šlo se mi je predvsem za to, kje bom napredovala in postala boljša igralka. Ocenila sem, da mi novogoriški klub lahko pomaga do te mere, da si potem lažje najdem klub v tujini.
Kako ste zadovoljni s sezonama v Novi Gorici? Zadnja se vam rezultatsko ni ravno najbolje izšla …
Prva sezona je bila uspešna, saj smo se zelo dobro razumele in tudi zelo dobro trenirale. Pred to sezono se je zamenjalo kar nekaj igralk, tako da se je bilo s skoraj povsem novo ekipo kar težko ujeti. Bile smo dobre kot posameznice, a kot ekipa nismo delovale dovolj dobro. Med sezono smo se trudile najti nek ritem, a nam je vseeno nekaj zmanjkalo za uvrstitev v polfinale. Upam, bo nova sezona boljša.
Koliko se pozna, da ima klub tako stabilnega pokrovitelja, kot je GEN-I Volley?
Gre za pokrovitelja, ki je že toliko let s tem klubom, da se mi zdi, da je njegov zelo pomemben člen. Z njegovo pomočjo si lahko privoščimo precej boljše igralke in tudi tujke. Punce imamo lepe pogodbe, kar je vsekakor velik plus za naš klub v primerjavi z drugimi.
Pogodbo z ekipo imate še eno sezono. Upate, da si boste potem že našli klub v tujini?
Načrt je res takšen, bomo videli, kako se bo izšlo, saj to ni odvisno samo od mene.
Letos ste tudi članica slovenske reprezentance. Ste pričakovali poziv v izbrano vrsto?
Prvič sem vabilo dobila že lani, a sem takrat imela nekaj težav s poškodbo in zato zavrnila vpoklic. Pričakovala sem, da bom letos spet poklicana, kar se je tudi zgodilo. Z reprezentanco treniramo že od začetka maja, ko nas je čakala evropska liga, nato so bile tu uspešne kvalifikacije za evropsko prvenstvo in nato še vrhunec na svetovnem prvenstvu na Tajskem.
Kakšna so bila vaša pričakovanja pred svetovnim prvenstvom?
Tega smo se zelo veselile, saj je bil to prvi nastop za Slovenke na svetovnem prvenstvu. Naš cilj je bil pokazati, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi na svetu.
Kako vam gre z usklajevanjem športa in študija?
Študiram na fakulteti za menedžment v Kopru, kjer zaključujem drugi letnik. Čim več izpitov se trudim narediti že med sezono, da mi jih ne ostane preveč za poleti. Zaenkrat je to usklajevanje kar uspešno. Vsekakor si želim diplomirati in nato tudi nadaljevati s študijem.
Baje so vam v veliko veselje domače živali.
Imam dve mački in psa. Lepo je, da me poleg mojih še nekdo pričaka, ko pridem domov. Drugače se v prostem času zelo rada družim s prijatelji.
