Kateri trenerji so imeli največji vpliv na potek vaše kariere?
Moja prva trenerka v Škofji Loki je bila Katarina Vraber, nato pa David Okršlar. Takrat sem kar hitro rasla in bila precej 'štorasta', zato sem sama nad sabo že malo obupovala. David, ki je v Škofji Loki še vedno trener, mi je rekel, da proces dozorevanja pri nekaterih pač traja malo dlje ter da me prosi, naj ne obupam. Potem sem prestopila v Krim, kjer sem najprej igrala za mlajše selekcije ter tudi v tretji članski ligi, iz katere sem sem se prebila v prvo ekipo in začela igrati v prvi ligi. Čeprav nisem veliko igrala, je bilo to očitno dovolj, da so me opazili v Novi Gorici in povabili tja.
Kako ste zadovoljni s tremi sezonami v Novi Gorici?
Odkar sem prišla v GEN-I Volley, sem tu zelo napredovala. Pokazatelj tega je tudi klic v reprezentanco. Rekla bi, da napredujem kar skozi vsako sezono, k čemur je veliko pripomogel naš trener Vasja Samec. Napreduješ predvsem skozi igro, a veliko vlogo imajo tudi jutranji individualni treningi, kjer me je veliko naučil. Z zadnjo sezono sicer nisem preveč zadovoljna, saj je bilo peto mesto precej nižje od pričakovanj. Verjamem, da bomo v novi sezoni ta rezultat izboljšale.
Kako hitro se vam je uspelo privaditi na življenje v Novi Gorici?
Iz Kanala je doma moja mami, tako da mi je Primorska že od nekdaj domača. Tja sem se v četrtem letniku srednje šole prepisala na gimnazijo in tam spoznala prijatelje in fanta.
Koliko vam pomeni podpora vašega glavnega pokrovitelja?
Vsekakor nam njihova podpora veliko pomeni in olajša celoten trud in delo v klubu.
Ste pričakovali poziv v reprezentanco za svetovno prvenstvo?
Na širšem spisku sem bila že pred dvema letoma in bila vanjo povabljena že lani pri prejšnjem selektorju, a sem takrat imela določene težave s poškodbami, ki sem jih želela odpraviti pred dolgo klubsko sezono. Letos sem se priključila in vse punce so me zelo lepo sprejele. Od starejših kolegic dobim veliko znanja in informacij, da lahko napredujem. Zlata liga nam ni šla po načrtih, saj se nismo uvrstile na zaključni turnir, a je bila to za nas dragocena izkušnja. V kvalifikacijah za EP smo izpolnile pričakovanja in premagale tako Estonke kot Izraelke. Časa za veselje ni bilo, saj smo že takoj začele s pripravami za svetovno prvenstvo.
S kakšnimi občutki ste odpotovali na svetovno prvenstvo na Tajskem?
Tam sem sicer že bila, a zasebno na potovanju. Pred prvenstvom sem verjela, da lahko tudi koga presenetimo, kar se v ženski odbojki lahko velikokrat zgodi.
V reprezentanci na mestu korektorke že igrata Eva Zatkovič in občasno nova pridobitev iz Gambije Fattumaha Sillah. Gledate nanju kot na konkurentki in kakšen je vaš odnos?
Nene, kot jo kličemo, prvenstveno igra na mestu sprejemalke, selektor jo občasno le menja na mesto korektorja. Sama si minutažo bolj delim z Evo, ki ima od mene precej več izkušenj in že igra v tujini. Na vsakem treningu se od nje skušam kaj naučiti. Če jo kaj vprašam, mi rade volje pove, tako da si tudi preko nje trudim pridobiti kakšno novo znanje.
Pogodba z GEN-I Volleyjem vam poteče po naslednji sezoni. Je naslednji cilj tujina?
Seveda. Glede na napredek in igranje za reprezentanco možnosti za to gotovo obstajajo. Tudi prek reprezentance te lahko opazijo tudi v tujini. Upam, da čim bolje odigram naslednjo sezono in nato naredim naslednji korak.
Ob igranju odbojke tudi uspešno študirate.
Drži. Končala sem drugi letnik ekonomije in moj cilj je, da še v času kariere zaključim vsaj dodiplomski študij. Ker živim v Novi Gorici, se pač na predavanja in izpite moram voziti v Ljubljano, kar je zaradi gneče na cesti včasih težava, posebej zdaj, ko cesto med Razdrtim in Vipavo prenavljajo.
Imate kakšen poseben hobi, morda kakšno domačo žival?
Imam majhnega kužka z imenom Maki. Včasih rada kaj skuham ali spečem, poleti tudi preberem kakšno knjigo. Rada se družim s prijateljicami in obožujem poletja, tako da tudi na morju zelo uživam. No, letos je bilo morja zaradi reprezentančnih obveznosti nekoliko manj.
