Kako ste videli in doživeli pravkar končano SP do 21 let na Poljskem, kakšna je vaša ocena?
Tja smo šli v upanju, da se prebijemo iz predtekmovalne skupine, potem pa nam je prva tekma z Norveško dala energijo in moč, da smo odigrali še dobri tekmi s Poljsko in Urugvajem. Ekipo je krasila vztrajnost, nepopustljivost, imela je dober timski duh. Igrali smo dober rokomet, iz tekme v tekmo kazali boljše igre, tako da smo se po zmagah nad Avstrijo in Madžarsko prebili v četrtfinale, kjer pa so bili Ferski otoki za odtenek boljši. Manj kot 24 ur kasneje smo bili na tekmi z Egiptom še kar malo pod vtisom četrtfinala, zato smo izgubili še to tekmo, a prvenstvo smo hoteli zaključiti z zmago in končnim sedmim mestom. Proti Norveški smo spet pokazali svoj pravi obraz, nismo se predajali in smo uspeli. Veseli smo in ponosni. Glede na rezultate te generacije na prejšnjih prvenstvih je to lep dosežek, pokazali smo velik napredek.
Kaj je bilo letos drugače v primerjavi z lanskim domačim EP?
Sestava ekipe je bila malenkost drugačna, bili smo bolj homogeni, igrali smo bolj kolektivno, fantje so bolj držali skupaj, bolj so verjeli. Eni so imeli za seboj dobre sezone v klubih in ko sešteješ vse to skupaj, dobiš tak rezultat.
Poleg ni bilo Maia Marguča, Malika Tatarja in Naceta Zajca, če omenimo najbolj očitne. Slednji je poškodovan, zakaj ni bilo prvih dveh?
Eni so manjkali iz objektivnih razlogov, ker je bila matura. Preprosto ni šlo skupaj s šolskimi obveznostmi. Malo pa smo gledali tudi na osebnostne karakteristike in sestavili ekipo na podlagi tega.
Novinec je bil Aljuš Anžič. Kako da ste se odločili zanj, glede na to, da je štiri leta mlajši?
Ker je dober. Sam menim, da morajo za reprezentanco igrati najboljši. Najprej iščemo pri aktualnih letnikih, če pa so mlajši boljši, igrajo mlajši. Aljuš je na pripravljalnih tekmah pokazal, da lahko igra. Brez problema. Na prvenstvu je dokazal, da je res dober igralec, velik potencial. Ja, izjemen je, kaj naj rečem. Igra je bila spet urejena, tako kot je pri celjskih mladincih. Vidi, da žogo, dela soigralce še boljše v napadu. V obrambi ga še nismo veliko obremenjevali, ker je vseeno štiri leta mlajši, v napadu je pa ekstra.
Mimogrede, bo zdaj dobil kaj prosto ali gre tudi na SP do 19 let v Egipt?
Imel bo tri tedne počitka, v tem času bo telo nabralo novih moči, tako da se bo kadetski reprezentanci pridružil v drugem delu priprav, v avgustu pa odigral še prvenstvo v Egiptu.
Ste ves čas vedeli, da bo motor slovenske igre, da mu boste dali takšno vlogo?
Ne, to je prišlo z njegovimi predstavami. Imeli smo tri igralce, ki bi lahko igrali na tem položaju, poleg Aljuša še Ahmeda Begića in Nejca Hriberška, ki se je poškodoval. Ampak Aljuš je bil tako dominanten, da si je zaslužil tako vlogo.
Rokometni svet ga pred tem ni poznal prav dobro. So vas kaj spraševali zanj, je koga presenetil?
Mislim, da je marsikoga. Saj smo videli po spletu, koliko je bilo objav z njegovimi zadetki, akcijami. Veliko je bilo vprašanj o njem, normalno, vseeno je tri ali celo štiri leta mlajši od drugih. Pokazal pa je, da je trenutno res velik rokometni potencial.
Se ga da po talentu primerjati z Olijem Mittunom, MVP-jem in najboljšim strelcem turnirja?
Po talentu zagotovo, gre pa za drugačen tip igralca. Mittun ima že nekaj let članskega rokometa za sabo, gre pa tudi pri Anžiču za ekstra potencial.
Tudi v Celju boste delali z njim, doslej ste pri mladincih, odslej boste pri članih. Tudi zato, ker je zavrnil Barcelono. Kako gledate na to njegovo odločitev?
Odločitev, ki jo je sprejel, je njegova. Jaz bi bil vesel tudi, če bi se odločil za odhod v Barcelono, ker ga že dolgo treniram in bi to bila pohvala tudi za naše preteklo delo. Smo pa vseeno veseli, da ostaja v Celju, da bo v domačem klubu dobil večjo priložnost in da gre po postopni poti. Ker prestop v Barcelono je par korakov naprej. Stopa po stopnicah in mislim, da se je odločil pravilno. Čeprav bi se pravilno odločil tudi, če bi sprejel ponudbo Barcelone, ker bi tudi tam znali delati s takšnim talentom. Ampak je, kar je, mi smo veseli, da je ostal in ga imamo.
Kakšno vlogo mu pripravljate v prvi ekipi?
Težko je reči, najprej moramo začeti s treningi. Čas bo pokazal, kakšno vlogo bo imel.
Andraž Makuc je bil prvi organizator igre v prejšnji sezoni in odlično je igral. Še nima zagotovljene glavne dirigentske palice, se bo moral boriti zanjo, ali kako?
Andraž ima vseeno več izkušenj in članskih minut pri članih, gre za starejšega igralca. Težko je reči, kako se bo Aljuš znašel v članski ligi, zato je težko karkoli napovedovati. Če bo dokazal, da je sposoben igrati, bo igral, v nasprotnem primeru malo manj. Že zdaj določati vloge igralcem bi bilo nemogoče. Tudi vsaka tekma je zgodba zase. Bomo videli.
Kakšno Celje bomo gledali v naslednji sezoni? Vemo, da mlado, kakšna pa je vaša filozofija?
Gradil bom na dobrem timskem duhu kot v reprezentanci. Borba na vsaki tekmi, dobro ozračje na treningih. Želimo postati borbena, delovna ekipa. Dobro bomo trenirali in posledično lahko dobro igramo, je pa konkurenca tako izenačena in močna, da je težko karkoli napovedovati.
Paulo Pereira je bil v Celju priljubljen, je tudi ugleden strokovnjak. Ko ga zamenja mladi domačin, trener mladinske ekipe, se najde kar veliko skeptikov, dvomljivcev. Ste pripravljeni na to? Pričakujete težko delo, da jih prepričate s svojim delom?
Delal bom po svojih najboljših močeh. Ali bom prepričal druge ali ne, bo pokazal čas, s tem se ne obremenjujem. Stoodstotno bom posvečen svojemu delu, kakšen bo odziv javnosti, pa ne morem vedeti oziroma nimam vpliva na to.
Kakšen bo vaš štab?
Ostaja enak, le da bo za kondicijsko pripravo skrbel Tomaž Ocvirk. Pomočnik bo David Razgor, trener vratarjev Aleš Anžič, Gorazd Žužek in Natalija Mrevlje ostajata fizioterapevta, Sašo Djurić zdravnik.
Imate vsaj v svoji glavi kakšne okvirne cilje oziroma pričakovanja?
Ne, ker gremo v klubu po poti, ki smo ji sledili do sedaj. Glavno vodilo je, da ekipa napreduje, da igralci delajo korake naprej. Verjamem pa, da imamo lahko, če bomo dobro trenirali, dobre rezultate. Tekmovalni sistem je, kakršen je, težko je karkoli napovedovati. Saj ste videli, kako je bilo v prejšnji sezoni. Rekel bom, da bi nek okvirni cilj bil vsaj ponoviti oziroma izboljšati rezultat iz te sezone.
Slovan z njegovim sanjskim moštvom bo sploh možno vreči s prestola – komurkoli?
Jasno, oni bodo z vsemi svojimi okrepitvami poskušali v končnico pripeljati zdravo ekipo. Normalno, na papirju so po imenih najmočnejši, najizkušenejši, imajo najširši kader, tako da so prvi favoriti za vse lovorike. Ostali pa se jim bomo poskušali čim bolj približati.
Na klopeh vaših rivalov bodo Uroš Zorman, Zoran Jovičić, Branko Tamše. Velika imena slovenskega rokometa. Kakšen izziv bo za vas se kosati z njimi?
Boljšega ni. Da se lahko meriš s trenerji, ki so dosegli že toliko v svojih trenerskih karierah. To bo še dodaten izziv v tej naši celjski zgodbi.
Vi pa boste vodili največji klub v Sloveniji, gledano zgodovinsko …
Točno tako!
Kdaj pričakujete, da lahko spet postane dominanten? Že v času vaše ere kot glavni trener, torej v bližnji prihodnosti?
Na to bo mogoče lažje odgovoril kdo drug, ki je bolj povezan s financami. Jaz bom svoje delo opravljal na treningih in tekmah, tam, kjer imam vpliv. Smo pa seveda vsi optimisti, želimo si, da se to zgodi čim prej. Ali že po letošnji sezoni ali čez dve leti, to pa je vprašanje za ljudi, ki se trudijo, da si klub opomore po vseh zadevah, ki jih je prestal.
