Po zadnji sireni pretiranih čustev pri vas ni bilo videti, ko ste pred kamerami opravili s prvim pogovorom, pa ste si z vašimi varovanci na igrišču dali duška. Videti je bilo izjemno veselje. Lahko opišete, koliko vam pomeni prvi naslov državnega prvaka v vlogi trenerja?
Na televiziji (Sportklubu, op. p.) sem rekel, ‘končno, v petem trenerskem poizkusu sem osvojil naslov prvaka’, ampak pomeni mi predvsem odnos fantov do mene in med njimi samimi. To sožitje, kako so verjeli v neke stvari, kako so se odzvali, kako so delali. Z disciplino nisem imel veliko dela in to ogromno pove. Denar in vse ostalo, kar o nas govorijo drugi, tu nima nobene zveze. Če nimaš srca, ti milijon evrov v denarnici ne pomaga. Izreden kolektiv, izredna ekipa, to nam je prineslo naslov. Predvsem to mi pomeni. Seveda mi sam naslov pomeni veliko, ampak to ni odločilno, pomeni mi predvsem ekipa. Videli ste, da so zadnje atome na igrišču pustili tudi fantje, ki odhajajo. To je tisto, kar človek ceni, kot trener, igralec, soigralec … To prinaša veselje v življenju.
Zaključek je bil po vašem okusu?
Obe ekipi sta na obeh tekmah, sploh na drugi, ki je bila bolj izenačena, pokazali rokomet. Zmagal je rokomet. Želja, borba, srce … Obeh ekip. Velenje je bil aktualni prvak in vemo, kaj pomenijo te izkušnje. Moji fantje kot ekipa še niso bili prvaki in to se pozna, čeprav imamo tudi igralce, ki so po drugih klubih bili prvaki. To ni isto. To je bil dvoboj titanov v vroči, soparni dvorani in ni bilo lahko. Bila je lepa promocija rokometa v državi.
Na slovenski prestol ste popeljali Slovan, svoj domači klub, in tako vrnili naslov državnega prvaka v prestolnico po letu 2002, ko ste ga s Prulami osvojili na igrišču. Koliko to pomeni?
Dotaknil bi se tega, da bi morali biti vsi okrog veseli, da delamo tak projekt. Drugi (klubi, op. p.) bi morali malo slediti temu, ne pa da si samo kopljemo jamo in se spotikamo ob določene stvari. Kaj imamo mi, recimo. Vsak ima svoje možnosti, vsak naj pometa pred svojim pragom. Mi smo celotno sezono, nismo se ukvarjali z nikomer drugim in to nam je na koncu prineslo ta rezultat, ta uspeh. Rad bi se zahvalil županu (Zoranu Jankoviću, op. p.) in mestni občini, brez nje(ga) ne bi bilo tega projekta. Upam, da bo tako tudi v bodoče in še kaj nadgradimo. Drugače pa ja, Slovan, domači klub, je lahko še kaj lepšega? Prva sezona, dva naslova … Brez besed.
Marsikdo oziroma kar velik del rokometne Slovenije je govoril, da je Slovan tako ali tako moral biti prvak. V vseh pomenih glagola morati. Ste tudi vi dobili občutek, da je Slovan – v vseh pogledih – letos moral biti prvak?
Če gledam nase, da, zagotovo. Slovan je moral biti prvak, ker jaz sem človek, ki vedno hoče največ in najbolje, in želel sem si, da Slovan postane prvak. Ne bom rekel moral, temveč želel sem osvojiti dvojno krono in uspelo nam je tudi to. Kaj drugi govorijo o meni, pa … Spomnimo se malo preteklosti. Celje je bilo 15 let v vrhu, pa se ni nihče spotikal ob to. Tako je pač bilo. Velenje je bilo petkrat prvak, pa je pač bilo tako. Pa so bile Prule, Koper, v vrhu je bila Kozina … Vsak je svoje sreče kovač. Vsem bi predlagal, da pometajo pred svojim pragom, naj se brigajo o svojih stvareh in bo vsem, celotnemu slovenskemu rokometu zagotovo lepše, rokomet bo napredoval, bo boljši, kakovostnejši itd. Dokler pa se bomo vsi spotikali ob Zormana, bo pa pulz raven, ves čas bodo zarote.
Pod domačo streho je bilo k(d)aj pritiska v smislu: damo ti denar, moraš biti prvak?
Ne. Vse, kar je bilo, je bilo tisto, kar ste slišali na kakšni novinarski konferenci. Ko je župan malo pokomentiral. Da bi meni osebno rekel, da kaj moram, pa nikoli. Nobenega pritiska od zunaj, dajal pa sem si ga sam. Ne bom rekel, da sem ga nalagal tudi na ekipo, so pa fantje zagotovo čutili, kaj zahtevam od njih.
Na uho nam je prišlo, da si župan na vsak način želi že v naslednji sezoni Slovana v ligi prvakov. Vaše stališče? Je Slovan pripravljen na elito, če prejme wildcard?
Za wildcard je treba najprej zaprositi, ker Slovenija nima zagotovljenega mesta v ligi prvakov. Ampak jaz mislim, da še ni čas za to. Ko bo proračun na ravni za igranje lige prvakov, potem zagotovo moramo v to, Ljubljana si to zasluži. Z včeraj na danes in potem z danes na jutri pa bi to bil ogromen preskok. Že evropska liga, njen skupinski del, v katerega smo se uvrstili kot prvaki, je za nas kot liga prvakov. Zelo, zelo kakovostno tekmovanje. Če bi vprašali mene, bi šel najraje v pokal EHF in poskušal tam priti do konca in potem na naslednjo stopničko, ampak imamo, kar imamo. Zagotovo pa sledijo kakšni razgovori, pogovori, kaj in kako naprej in tega me je malo strah.
Če je bil v letošnji sezoni proračun Slovana uradno milijon in pol evrov. Koliko še manjka do lige prvakov?
Če smo pošteni, potrebuješ okrog tri milijone, da si približno konkurenčen. Če hočeš nekaj narediti, si pa že pri štirih in pol, petih milijonih. Da bi torej mogoče nekoč poskušal presenetiti in priti na Final4. Klubi, ki so zdaj tam, imajo proračune nekje med osmimi in štirinajstimi milijoni evrov. Pa še eno dejstvo je, če smo že pri tem. Davčna zakonodaja v Sloveniji nam ne gre na roko, ker če hočemo imeti ekipo za 3,5 milijona evrov, moramo imeti 7 milijonov. To je ogromna razlika v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. In tu bomo morali kaj narediti, spremeniti, popraviti, če bomo hoteli biti konkurenčni Evropi v moštvenih športih.
Vemo, da konkretno o imenih še ne morete, ampak če špekuliramo mi in rečemo, da se boste v naslednji sezoni okrepili s Stašem Skubetom, Tadejem Kljunom in Galom Margučem – so glavne okrepitve že pod streho ali lahko še pričakujemo zveneče okrepitve?
To bo treba vprašati pa Jureta (Dolenca, op. p.). Na zadnji tekmi v Velenju smo ga do 60. minute glede tega še pustili pri miru, ker je bil igralec, zdaj pa je on športni direktor, tako da so to vprašanja zanj.
Torej je zdaj on šef?
Lahko bi tako rekli.
Ampak verjetno vam bo dal kaj besede pri sestavljanju ekipe …
Upam.
Nogometna Olimpija je imela zabavo po osvojitvi naslova na Kongresnem trgu. Zorana Jankovića smo videli Rdečo dvorano zapustiti kmalu po zadnji sireni. Vam pripravlja kakšno zabavo, kako tole proslaviti?
Čim prej se bomo poskušali pobrati v Ljubljano, potem pa bomo videli, kaj nas tam čaka.
Kaj menite, da vas in nas čaka v naslednji sezoni, v katero boste vstopili še bolj okrepljeni, medtem ko v Velenju zaenkrat podpisujejo mlajše, manj uveljavljene igralce, tudi v Celju ni na vidiku odmevnejših okrepitev, v Trebnjem je po najavi prihoda Branka Tamšeta zaenkrat mirno … Še večja dominacija Slovana?
Jaz bi si tega res želel, da ne bi izgubil toliko energije kot v letošnji sezoni. Bila je zelo dolga. Prvi, drugi del in zdaj še ta končnica. Nismo vajeni tega, vmes še reprezentanca … Ne bi jamral, ampak to je ogromno vzelo. Lansko poletje ni bilo počitka, imeli smo olimpijske igre, pozimi svetovno prvenstvo. Rekli so, ‘to si hotel, to imaš’. Res je, ampak ko ravno govorim o tem – sem iztrošen, izčrpan. Tako da sem danes po sireni ob koncu 60. minute vrgel ključ vstran, končal z rokometom do nadaljnjega. Počitnice.
