Jure Dolenec v penzijo, pravzaprav v direktorsko pisarno na Kodeljevem, Slovan pa naravnost v ligo prvakov? Boter ljubljanskega rokometa Zoran Janković menda že ima takšne načrte, in to zelo resne, kot smo pred Rdečo dvorano mimogrede slišali med polčasom, ko je Uroš Zorman, ne dvomimo, kričal v garderobi, ljubljanski župan pa z navijači(cami) delal 'selfije'. No, v katerem evropskem tekmovanju bo igral Slovan v naslednji sezoni, ali med elito ali v evropski ligi, bomo še videli, nekaj pa je jasno: po zmagi z 29:26 (je) slavi(l) zgodovinski naslov slovenskega prvaka.
Gorenje - Slovan 26:29 (14:15)
Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 1863, sodnika: Lah in Sok.
* Gorenje Velenje: Skok, Sandič, Taletović, Velić 4, Pipp 9 (1), Jezernik, Maričić 3, Pajk, Drobež, Poklar 3, Starman, Tatar, Blagotinšek 4, Slatinek Jovičič 1, Jankovski 2.
* LL Grosist Slovan: Bojić, Panjtar, Slatinek Jovičič 5, Tzortzinis 1, Dolenec 5 (2), Pajt 6, Ljevar 7, Stojnić, Mlivić 1, Malus 1, Budja, Mehmedćehajić, Brozović 2, Grebenc, Zobec, Žabić 1.
* Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 4 (1), LL Grosist Slovan 2 (2).
* Izključitve: Gorenje Velenje 8, LL Grosist Slovan 10 minut.
* Rdeča kartona: Tatar (15.), Brozović (37.).
Po težki borbi. Sicer moramo priznati, da so nas Velenjčani sprva malo prevarali. Na oko ob prihodu na igrišče med uradno predstavitvijo niso delovali podžgani, kot smo jih vajeni na (naj)pomembn(ejš)ih tekmah v Rdeči dvorani. Na igrišču, ko sta najboljša sodnika na svetu Bojan Lah in David Sok, ki bosta 15. junija v Kölnu sodila finale lige prvakov, prvič zapiskala v piščalki, je bilo krvi na licih, pene na ustih še manj. Kot da po gladkem porazu na Kodeljevem na prvi tekmi (24:30) ne bi verjeli, da lahko premagajo velike, močne, neusmiljene tigre iz Ljubljane in serijo vrnejo na Kodeljevo.
Za prvi zadetek so potrebovali skoraj sedem minut in pol, takrat je na 1:4 znižal Tarik Velić. Toda nadaljevalo se je po notah Slovana, ki je na krilih Staša Jovičića in Jureta Dolenca ob prvi minuti odmora Zorana Jovičića po dobrih devetih minutah vodil s 7:2.
Po slabe četrt ure, preden je Dolenec s sedemmetrovke zadel za 9:4, je po prekršku nad Jako Malusom rdeči karton prejel eden redkih 'bekov' v ekipi Zorana Jovičića Malik Tatar. Bilo je to njegovo zadnje dejanje v velenjskem dresu, saj se je s klubom dogovoril za sporazumen razhod. Zakaj, še ni znano. Ko smo ravno pri odhodih – poleg brata Tarika Mlivića, ki je domače Velenje zapustil že pred letom in pol, so zadnjo tekmo za Gorenje odigrali tudi Tine Poklar, Urban Pipp, Teo Jezernik in Goti Maričić.
Tatarjeva izključitev in zanesljivo vodstvo je morda malce uspavalo slovanovce, zagotovo pa je prebudilo Velenjčane, ki so sneli maske in v naslednjih minutah končno pokazali znake življenja. Razpoloženi Velić je s svojim tretjim zadetkom ob vstopu v 20. minuto razliko znižal le na zadetek v prid Slovana, na semaforju je po delnem izidu 4:0 kazalo 8:9. Anže Blagotinšek je dve minuti kasneje poskrbel za prvo izenačenje (10:10) – dobili smo tekmo.
Bolj ali manj gol za gol z minimalno prednostjo Zormanove ekipe do dveh zadetkov je šlo do polčasa, ki se je končal s 14:15, in naprej do 42. minute, ko je Dolenec z zadetkom za 19:22 v prid gostov prisilil Jovičića v novo minuto odmora. Vmes, v 37. minuti, je rdeči karton po tretji izključitvi dobil tudi (ključni) igralec Slovana, kapetan Ilija Brozović …
Tekma se je takrat prelomila. Kapetan Emir Taletović je Velenjčane s tremi zaporednimi obrambami sicer na vse pretega poskušal obdržati pri življenju, toda vsega ni mogel zaustaviti, ko se je njegovim soigralcem v napadu ustavilo. Vroči domačin v rdečem dresu Kenan Pajt pa je neusmiljeno paral svojo nekoč domačo mrežo, ducat minut pred zadnjo sireno je s svojim četrtim golom v drugem polčasu izenačil najvišjo gostujočo prednost (25:20). Izdatno mu je pomagal najbolj razpoloženi Zormanov varovanec Leon Ljevar (7 golov).
Ampak saj zdaj že vsi poznate Zokijeve borce, zlepa se niso predali. A ko je Jovičićev nekdanji borec, zdaj Zormanov joker Pajt štiri minute pred koncem zadel za 28:25, je upanje počasi začelo plahneti. Splahnelo je, ko je sicer znova izvrstni Pipp, z devetimi goli najboljši strelec večera, s sedemmetrovke zatresel le vratnico. In slavje v rdečem sredi Rdeče dvorane se je lahko začelo ...
"Končno, v petem trenerskem poskusu sem osvojil naslov državnega prvaka," je po drugem finalnem dvoboju za Sportklub uvodoma dejal Zorman in dodal: "V tej sezoni smo imeli kakovost in dolgo klop, 14 novih obrazov pred začetkom sezone pa smo kompaktno povezali v celoto in iz tekme v tekmo igrali vse bolje. V tej sezoni se je veliko govorilo o denarju, ki smo ga imeli na voljo, a odločilo je naše srce in velika požrtvovalnost mojih varovancev ter želja po uspehu."
