Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Gregor Lisec
Gregor Lisec
04. 06. 2025 · 09:45
Deli članek:

Finančnih skrbi pri Zormanovih ni, zato ‘finala’ finala na Kodeljevem ne načrtujejo

alesfevzer.com

Tekme, kakršni smo bili priča teden dni prej v celjskem Zlatorogu, kjer so Velenjčani v 30 minutah tekme dopustili Celjanom vsega štiri zadetke, povedli za deset in se uvrstili v finale državnega prvenstva, se ne dogajajo vsak teden. Niti vsako leto. Minulo soboto na Kodeljevem takšne tekme ni bilo, prvi obračun v finalni seriji med Slovanom in Gorenjem se je razpletel po pričakovanjih. Z zanesljivo zmago (pre)močne vrste Uroša Zormana, ki ima danes ob 20.15 že prvo zaključno žogo za (prvi) naslov slovenskega državnega prvaka.

Uvod finalne serije res ni bil spektakularen. Bil je tak, kot je moral biti, glede na sredstva, ki so jih na eni strani vložili na Kodeljevem in na drugi v Rdeči dvorani. Glede na imena, ki so zapisana na rdečih dresih v primerjavi z imeni na črno-rumenih majicah. Glede na dolžino vrste, iz katere moči na igrišču razporeja Uroš Zorman, in tiste, iz katere črpa oziroma krpa Zoran Jovičić. Čudeža ni bilo, David ni premagal Goljata, od tega je bil pravzaprav oddaljen približno toliko kot kakšne tri ure kasneje v Münchnu milanski Inter proti PSG-ju v finalu nogometne lige prvakov.

Bil je dolgočasen finale, vsaj njegovo uvodno poglavje – za Slovan je bilo vse skupaj videti enostavno. »Za vas, ki gledate s tribune, je videti enostavno, za nas, ki delamo na igrišču, ni. A ko ekipa igra, kot smo se dogovorili – za učbenike –, potem je res videti enostavno. Res smo odigrali zelo, zelo dobro tekmo, sicer spet do 50. minute, ampak smo imeli takšno prednost, da so bile glave potem res že sproščene. Čez celo tekmo smo imeli nadzor, zasluženo smo zmagali,« je prvih 60 minut finala povzel Uroš Zorman, njegov trenerski tekmec, s katerim sta se pred obračunom – kot vedno – zelo prijateljsko objela, je bil še malo bolj konkreten. »Vse naše slabosti, od fizičnih do neizkušenosti, so izkoristili. Mi moramo umirati za vsak gol, vsako obrambo, oni pa so tako močni, da lahko posamično to rešujejo. Roko na srce, igralci, ki pri Slovanu sedijo na tribuni, bi pri nas igrali celotno tekmo. Velika razlika je med nami. Zato mojim fantom nimam kaj očitati. Na tekmi s Celjem smo se izpraznili.  Bom odkrit – da smo tu, smo že presegli svoje limite. Ampak vam obljubljam, da bomo v Velenju poskušali presenetiti Slovan,« je dejal Zoran Jovičić.

Če bo napeto, imamo možnosti

Ampak kako? Vprašanje, ki si ga (velenjski) Zoki, ne dvomimo, postavlja vse od sobotnega večera in si ga bo do danes zvečer, ko bo svoje borce poslal nad velikane iz prestolnice. »Njihove fizične prednosti bomo poskušali zakriti. Skušali bomo zadeti strele, ki smo jih na prvi tekmi zgrešili. Če to naredimo in se rezultatsko držimo blizu, tudi oni ne bodo igrali tako, kot so pri +7. Če bo napeto, imamo možnosti,« je razmišljal Zoran Jovičić.

Če kaj, ga ne skrbi motivacija njegovih igralcev. Ve, da bodo pred domačimi gledalci grizli parket, čeprav so bile glave po porazu sklonjene: »Pogovorili se bomo, pogledali, kaj in kako je bilo, in Slovanu poskušali odvzeti njegovo kvalitete. Ne bo lahko, uspeti nam mora idealen scenarij. Ampak želja je priti na tretjo tekmo.«

Moral bi biti nor

Tretje tekme oziroma 'finala' finala si ne želi Uroš Zorman, ki bo poskušal s svojimi možmi pohod do prestola zapečatiti že v Velenju. Čeprav bi to seveda pomenilo, da v ljubljanskem klubu ne bi dobili priložnosti, da bi še enkrat napolnili Kodeljevo, morda tokrat končno do vrha. Ampak saj finančnih težav v Ljubljani nimajo. Zato se zaradi tistih čez prst tisoč tristo prodanih vstopnic po ceni deset evrov nimajo namena kockati. »Da bi zdaj začeli kalkulirati in razmišljati, kako priti do naslova, ali v gosteh ali doma … Moral bi biti nor, da bi tako razmišljal. En korak smo naredili, čaka nas še eden. Prvo priložnost zanj imamo v Velenju, kamor gremo zagotovo po zmago. Po lovoriko. Ne bi nič prepuščal naključjem. Nismo tako močni, da bi si lahko izbirali, kje bomo igrali in zmagovali. Danes v Zgornjem Dupleku, jutri v Izoli … Ne, mi gremo svojo pot. Bo pa izjemno težko, ker moramo vedeti, da se je Gorenje v Ljubljani na neki točki ustavilo, ko je videlo, da je to to. Rezultat je bil zanje drugotnega pomena. Tako da se gremo v Velenje stepsti in po zmago,« je odločno poudaril Zorman.

a

Ne skrbi ga, da bi dogajanje na igrišču s prve tekme uspavalo njegovo ekipo, klofuta na drugi strani predramila velenjsko, ki bi potemtakem lažje vrnila udarec. »Bolj bi me skrbelo, če bi bilo pri nas kaj narobe. Je pa res, da še imamo rezerve, popraviti bomo poskušali napake, ki smo jih delali na prvi tekmi. Celo sezono smo bili na vrhu, v play-offu pa lahko pride en slab dan, pa ti podre vse. Hvalabogu smo dokazali, da zmoremo, da smo še vedno suvereni, da to deluje. Zdržati moramo samo še eno tekmo, gremo v Velenje po zmago in to je to,« je pred drugim, morda zadnjim dvobojem letošnjega finala, sklenil Uroš Zorman.