Saj ne, da bi bil poraz v Velenju kakorkoli usoden, kajti daleč je še pomlad, ko se bo odločalo o naslovu državnega prvaka, toda nihče ne mara izgubljati. Sploh ne reprezentant, ki je nedolgo tega igral na olimpijskih igrah, ali rokometaš, ki je iz vrst podprvaka Trima prestopil k Slovanu z željo in ciljem stopiti na najvišjo stopničko. “Zagotovo smo bili razočarani, po vsakem porazu si. Vseeno smo sami sebi dokazali, da smo zmožni marsičesa, ko to želimo. Na koncu nam je zmanjkalo malo športne sreče, Velenje je zmagalo, ampak vseeno lahko rečem, da smo že pokazali napredek v primerjavi z začetkom sezone. Ampak je še veliko za narediti in pokazati,” je (p)o minimalnem porazu s 27:28, ki ga je zapečatil njegov brat dvojček Enej, razmišljal Staš Jovičić. Brat in oče Zoran, trener Gorenja, mu soli na rane, no, bolj že zaceljene praske, nista utirala. Še. “Nekaj malega, ampak se nismo še niti ujeli. To pride na vrsto, ko se vidimo v Kopru, doma, ker zdaj ima vsak svoje delo.”
Staševo delo s soigralci Slovana je zmagati naslednji derbi. Če je bratu in očetu moral seči v roko s kislim nasmeškom, želi nekdanjim soigralcem nasmejan do ušes. “Vse prve tri tekme te sezone so v povezavi z menoj. Slovenj Gradec je mesto mojega rojstva, v Velenju sem se pomeril z bratom in očetom, v Ljubljani se bom z bivšim klubom iz Trebnjega. Bo nekaj posebnega, ker imam zelo lepe spomine na tri leta, ki sem jih preživel v Trebnjem. Z nekdanjimi soigralci smo zunaj igrišča še vedno prijatelji, ampak zdaj bodo nasprotniki. Bo kar motiv za to tekmo,” je poudaril Jovičić, ki pa se zaveda, da bodo z noži med zobmi iz znanih razlogov prišli tudi gostje. “Zagotovo pridejo zelo motivirani, ker te podžge igranje proti nekdanjemu trenerju, pa že proti samemu Slovanu, ki je dvignil raven, da smo postali konkurenti. Trebanjci so zelo motivirani, ampak tudi mi. Pričakujem, da bo zmaga ostala v Ljubljani,” je zvenel prepričan izvrstni levokrilni rokometaš.
##PAIDBREAK##
Z zmago bi v svoje temelje, ki jih v tem novem projektu šele postavljajo, vlili samokolnico močnega betona, da bi lahko mirno gradili naprej. Čeprav se bodo palače postavljale šele spomladi, kar gre, kot je razmišljal Jovičićev nekdanji soigralec in danes nasprotnik iz Trebnjega Vid Miklavec, najbolj na roko prav slovanovcem in celjskim pivovarjem. “Letos je nov sistem v ligi. Tekma, ki smo jo igrali v Velenju, bi bila lani veliko večjega pomena, ker bo v tej sezoni še končnica in se bomo s temi nasprotniki še petkrat, šestkrat pomerili. Tako da na igra tako velike vloge ta tekma. Se pa s Slovanom vidimo na vrhu, ekipa je kakovostna, čeprav imamo trenutno še težave s poškodbami. Ko bomo vsi zdravi in še bolj uigrani, pa nameravamo po prvo mesto,” je odločen Staš Jovičić, ki kot glavnega rivala v najverjetnejšem četveroboju s Trimom, Celjem in Gorenjem vidi prav slednjega.
A ob še enemu današnjemu tekmecu Urbanu Lesjaku edini rokometaš iz slovenske lige, ki je poletje preživel v Parizu in Lillu, zelo dobro ve, kako močan in nevaren je tudi trebanjski Trimo. Tako na igrišču kot tribunah, zato … “Upam, da bo malo več ljudi prišlo pogledat Slovan. V Ljubljani se je začela prebujati nova zgodba in upam, da bodo navijači od začetka z nami. Iz Trebnjega zagotovo pridejo z avtobusi kot v lanski sezoni, tako da bodo zapolnili del tribun. Jaz pa upam, da nas tudi domača publika pride podpret in nam pomagala priti do zmage.”
