Kako ste občutili kratko pripravljalno obdobje med koncem OI in začetkom klubskih priprav na novo sezono, ki je trajalo manj kot mesec dni?
Časa res ni veliko, a večina igralk je v isti situaciji. Olimpijsko leto je s tega vidika vedno posebno in temu se je potrebno prilagoditi in hitro posvetiti klubskim obveznostim. Mentalno je to zagotovo zahtevno, sploh zaradi občutka, da bi na OI lahko izvlekle kaj več.
Bi si torej počitka vendarle želeli več kot le dober teden?
Vsaka si želi več, a to ni bilo realno. Časa za počitek enostavno ni. Liga prvakinj se začenja le tri tedne po tem, ko smo se zbrali po vrnitvi z OI. Potrebno je torej sprejeti stvari, kot pač so.
Na Krimu ste nazadnje nekaj tekem odigrali v drugem delu sezone 2021/22, ko je bila trenerka še Nataša Derepasko. Se da potegniti kakšno vzporednico med tisto in sedanjo ekipo?
Uh, kar težko. Veliko igralk se je zamenjalo, no, vsaj Slovenke so večinoma iste kot takrat. Še vedno je to Krim, isti klub, tudi cilji so isti, vseeno pa je to kar malce drugače.
Zamenjali ste že kar nekaj klubov, tako da lahko bolj kot katera druga ocenite, kako diha slačilnica.
Z vsakim dnem je glede tega vse bolje. Za nekatere stvari je enostavno potreben čas. Nimamo magične palčke, da bo to delovalo kar iz danes na jutri. Splošno vzdušje v slačilnici je super, z večino punc se poznamo že od prej, tako da smo se hitro 'zaštekale'. Smo na dobri poti.
Kakšen je v slačilnici uradni jezik?
Je kar mešanica vsega po malem. Največ se seveda uporablja angleščina, kadar pride do sestanka s celotno ekipo, saj jo vsi razumemo. Včasih pride prav tudi francoščina, ki jo govorijo štiri soigralke. To uporabljamo, če zraven ni ostalih igralk, ki tega jezika ne razumejo.
So vaši osebni cilji enaki klubskim?
Seveda. Vse igralke imamo enake cilje, torej nastop na zaključnem turnirju. Zavedamo se, da ne bo lahko, a pomembno je, da napredujemo iz dneva v dan, da imamo ta cilj pred sabo in da vemo, kaj na koncu šteje. Tudi, če se vmes karkoli zalomi, še ni konec sveta. Krimova ekipa je letos precej spremenjena, z novimi soigralkami se je potrebno še uigrati, a smo na dobri poti. Vemo, kaj je naš cilj, a to zagotovo ne pride čez noč. Sezona je dolga, tako da bo za to še dovolj časa.
Se strinjate, da ste pri žrebu skupin imeli kar srečno roko in kako ocenjujete dejstvo, da v prvem delu z na papirju močnejšimi tekmicami igrate doma in z na papirju slabšimi v gosteh?
Na papirju se skupina res zdi lažja, a daleč od tega, da bi bila lahka. Velja upoštevati, da tudi ekipe, ki so v tem tekmovanju novinci, kot so Gloria Bistrita, Nykøbing in tudi Podravka, nikakor niso lahki nasprotniki. Denimo v Romuniji nikoli ni lahko igrati. Tako nobena zmaga ne bo kar samoumevna in vsak nasprotnik bo zahteven. Glede razporeda je vseeno bolje, da sezono v ligi v prvakinj začnemo s Podravko, kot da bi jo s Ferencvarosem ali Metzem. Nikogar pa ne gre podcenjevati in vsake točke bodo pomembne.
Za uvod vas čaka gostovanje v Koprivnici. Na kaj bo potrebno biti najbolj pozoren?
Podravka ima mlado in nadarjeno ekipo z veliko željo po dokazovanju. Glede na to, da so zdaj po dveh letih spet v ligi prvakinj, lahko igrajo brez pritiska in takrat je ekipa običajno v dobri formi. S tega vidika so tudi najbolj nevarne. Na nas je, da to skušamo zaustaviti na najboljši možen način. Glavno je, da na koncu zmagamo, četudi le z zadetkom razlike. Dve točki sta tisto, kar edino šteje.
Vaša vloga v ekipi bo gotovo doseganje zadetkov. Ste že povsem definirali stvari glede igralnih mest in pozicij v obrambi?
To so bolj odločitve trenerja, ki najbolje ve, kdaj katero uporabiti in v katerem trenutku. Veliko bo odvisno tudi od dnevne forme vsake posameznice. V rokometu je tako, da enkrat gre ali ne gre eni, drugič drugi. Na nas je, da damo vse od sebe, ne glede na to, kje igraš. No, mislim, da mene ne bodo dali na levo krilo (smeh).
