Za Fabčiča je bil to popravni izpit po posamičnem tekmovanju, kjer je že v 1. krogu izločilnih bojev s 4:6 klonil proti Turku Yavuzu Papaganu. Z Živo Lavrinc sta bila prva nasprotnika v osmini finala Kolumbijca, od katerih sta bila boljša s 6:2. V četrtfinalu sta ju pričakala Kitajca Chunyan Wu, zmagovalka med ženskami, in Jun Gan, katera sta po dodatnem strelu premagala s 5:4. V tem je Fabčič zadel osmico, Lavrinčeva pa desetico za zmago z 18:17 in polfinale s turško dvojico Merve Nur Eroglu in Sadik Savas. Tudi v tej tekmi je odločal dodatni strel, v katerem je Fabčič zadel le petico, kar je kljub desetici Lavrinčeve pomenilo tesen poraz s 15:16. Slovencema je ostala tekma za bron, tekmeca pa sta bila Indijca Pooja in Harvinder Singh. V ćetrti seriji je Fabčič z desetico tlakoval pot k zmagi s 34:29 in slovenski zasedbi zagotovil dodaten strel za medaljo. V njem je zadel devetico, Lavrinčeva pa spet desetico, tako da sta zmagala z 19:17.
Dejan Fabčič je priznal, da se je bilo v tekmi za tretje mesto po slabšem strelu v polfinalu kar težko zbrati. "Oba sva šla odločno v to odločilno tekmo. V odločilnem dodatnem strelu sem si rekel, da še enkrat ne more biti tako slabo. Verjel sem, da bo tokrat bolje, kar mi je tudi uspelo, česar sem bil resnično vesel. Verjel sem tudi v Živo in bil prepričan, da bo to zmogla. Na četrtih paralimpijskih igrah sem končno prišel do kolajne. Vedela sva, da sva tega sposobna, čeprav je bilo tu ogromno dobrih ekip. Brez drame pri meni ne gre, že če se spomnim lanskih kvalifikacij za te igre. Veliko mi pomeni tudi dejstvo, da je bila z mano tudi družina, ki sem jo slišal s tribune. Ta kolajna ni samo moja, ampak od vseh, ki so verjeli vame," je bil razumljivo vzhičen.
Podpore najbližjih, tudi enoletnega sina, je bila deležna tudi Živa Lavrinc. "Boru Štrumblju, ki je tu v vlogi vodje odprave, sem že ob nesreči leta 2019 rekla, naj poskrbi, da grem na para OI v Tokiu. Rekel mi je, da je bolj realno, da se uvrstim v Pariz. Po spletu naključij sem se takrat odločila za lokostrelstvo, kjer za nas zelo lepo skrbi Brina Božič. Brez nje v treh letih ne bi mogla napredovati, kot sem," jo je pohvalila. "Fantastično, da sva se zbrala in to izborila. To, da je kolajna odvisna od zadnjega strela, ni bilo v moji glavi. Nisem vedela, ne kaj je zadel Dejan, ne kaj sta zadela tekmeca. Jaz sem samo streljala," je opisala taktiko v tekmi za tretje mesto.
"Že večkrat sta bila v situaciji, ko je bilo potrebno 'stisniti', in tokrat sta zdržala do konca. Zgrabila sta priložnost in imela dovolj moči, da sta prenesla tudi psihološki pritisk. Res sem vesela za njiju in to je velik korak naprej. V zadnjih dveh letih sta že nekajkrat izgubila prav po dodatnem streljanju in pristala na četrtem mestu, zato je to tretje mesto zadoščenje za vse za nazaj. Po porazu v polfinalu sta imela le deset minut časa, da se vrneta nazaj. Za Živo je bilo malenkost lažje kot za Dejana, ki je polfinale zaključil s slabšim strelom. Tistih nekaj minut smo se spodbujali, da ni še nič izgubljenega in da je kolajna še vedno na dosegu roke. To je zgodovinski uspeh za celotno slovensko lokostrelstvo," pa je bila navdušena tudi njuna trenerka.
Tirška zmotila vidljivost
Tiršek je v predtekmovanju z malokalibrsko puško v disciplini R9 zasedel 17. mesto z rezultatom 617,6 in se ni uvrstil v popoldanski finale. "Mali kaliber kot mali kaliber. Vetrovne razmere so bile dobre, precej slabša je bila vidljivost, kontrast na tarči je bil slab. Pogrešal sem malo bolj enakomerno sonce, da bi bila tarča bolj osvetljena. Takrat bi verjetno ustrelil bolj natančno in bi bil rezultat precej višji," je po kvalifikacijah in zanj tudi koncu iger povedal šampion iz Gornjega Grada, ki nima razloga za slabo voljo. Na igrah je prvič v življenju postal paralimpijski prvak (z zračno puško stoje), z zračno puško leže pa je imel malce smole in za desetinko ostal brez finala, kjer bi bil konkurent za odličje. V Tirškovi ekipi, ki se je včeraj že vrnila v Slovenijo, velja izpostaviti še fizioterapevta Luko Vukana, ki je prispeval svoj delež k Nanijevem uspehu.
Odbojkarice šeste
Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede je osvojila končno šesto mesto. Peto je pripadlo Italiji, ki je bila v ponovitvi finala z zadnjega evropskega prvenstva vnovič boljša, tokrat s 3:0 (19, 13, 19). "Med samo igro je bilo preveč padcev. Potem se nismo mogle zbrati. A šesto mesto je tu, v glavah moramo razčistiti o vsem, kar se je dogajalo. Trenutno je v tej situaciji šesto mesto tisto, ki je bilo dosegljivo, verjamem pa, da bi bilo z Valentino še boljše," je po tekmi povedala izkušena Saša Kotnik Hren, ki je zaigrala na svojih četrtih paralimpijskih igrah.
