V epskem slovenskem polfinalu je najprej premagal reprezentančnega kolega Davida Slačka, ki je osvojil bronasto medaljo, nato pa z izidom 5:2 še Šveda Henrika Larssona. "Občutek je božanski. Končno so se vsa leta v biljardnici obrestovala," ne skriva navdušenja Matej Brajkovič, ki je letos v Avstraliji postal svetovni prvak v heyballu. Uspeh slovenske reprezentance je s tretjim mestom dopolnil njegov kolega David Slaček: "Ta bron mi predstavlja veliko zadovoljstvo."
Za Matejem je več kot 20 let trdega treninga, David pa trenira deset let – in prav Matejeve igre ter uspehi so ga navdihnili za začetek. Oba sta najboljša slovenska igralca biljarda na vozičkih. "Z naslovom svetovnega prvaka sem izpolnil enega od življenjskih ciljev," pravi Brajkovič in doda nepisano pravilo, ki je, kot sam pravi, ključ do uspeha: "Za dobrega igralca so potrebni štirje P-ji – pogum, preciznost, potrpežljivost in pamet. Slej ko prej moraš enega od teh asov potegniti iz rokava."
Na svetovnem prvenstvu sta se v polfinalu pomerila med seboj. "Ko igrava, sva rivala – spodbujava in ženeva drug drugega. Ko pa ne igrava, sva velika prijatelja," pravi David. Matej dodaja: "Vrhunsko je, ker sva dva in ker sva skupaj. Drug drugemu sva motivacija. Vsak želi zmagati, konkurirava si – to pa je odlična osnova za napredek." Oba sodita v svetovni vrh, a imata različen slog igre. "Jaz igram bolj napadalno – kar je včasih dobro, včasih pa tudi ne. Pri meni ni prostora za predajo. Matej je bolj taktik – izkušnje naredijo svoje,« pravi David. Matej mu vrne kompliment: »Od Davida sem boljši zaradi izkušenj, on pa je boljši od mene pri začetnem udarcu, t. i. ‘breaku’. Dober break je pol igre." Matej prisega na igro desetke, Davidu je bližje osmica, oba pa blestita v heyballu – kitajski različici biljarda, podobni snukerju, ki se igra z večjimi kroglami in manjšimi žepi kot ameriški "pool". Pogosto jo imenujejo tudi "Chinese 8-ball". Igra združuje elemente ameriškega 8-ball poola in snukerja, traja največ 100 minut oziroma do pet osvojenih iger.
Oba sta se parašportu zapisala po nesrečah, v katerih sta si v mladih letih poškodovala hrbtenico. "Košarka mi je dala psihofizično moč, da sem se izkopal iz stanja, ko po nesreči pristaneš na vozičku," pravi David o tem, kako je v parašportu našel samozavest in potrditev. "Šport mi je dal ogromno. Ko sem se leta 1999 ponesrečil, sem iskal samega sebe. Pri biljardu sem našel to potrditev, poleg tega pa v vseh teh letih srečal veliko ljudi in prepotoval svet," dodaja Matej.
Oba poudarjata, da še nista rekla zadnje besede – šport imata rada, lakota po kolajnah pa je še vedno močna. Več o Mateju in Davidu je na voljo na povezavi na QR-kodo, kjer si oglejte tudi video, v katerem ju je obiskala ekipa oddaje Tempo.
