Novosti na področju break plesa je predstavil Uroš Skulj, ki je nedavno postal tudi predstavnik za break na mednarodni plesni zvezi IDO. "V mednarodni plesni zvezi IDO je imenovanje predstavnikov za posamezne plesne discipline ali komiteje že dolgoletna praksa. Slovenski trenerji in koreografi pogosto sodelujejo v delovnih skupinah in komitejih, ki spremljajo razvoj disciplin, oblikujejo nova pravila … Po nominaciji predsednice sekcije modernih tekmovalnih plesov PZS Fione Johnson, ki je tudi podpredsednica in športna direktorica IDO, sem bil zelo ponosen na potrditev in dodelitev mesta odgovorne osebe za break ples v IDO. Moje zadovoljstvo je še večje, ker je moj predhodnik Carsten Rott iz Nemčije začel zanimivo preobrazbo te discipline med letoma 2020 in 2023," opisuje svoje novo poslanstvo Skulj, ki sicer trenira plesalce kluba Bast.
Izbirni krog brez časovne omejitve
Predstavnike klubov in sodnike je seznanil z novim načinom ocenjevanja izbirnega kroga pri omenjenem plesu. Do zdaj se je več plesalcev hkrati predstavilo v prvem (predstavitvenem) krogu, na državnem prvenstvu pa se bodo predstavili vsak posamezno in to le enkrat in ne trikrat, kot do zdaj. Vsi poklicani tekmovalci se bodo razporedili v polkrog, nato pa bodo imeli vsak po en izhod, ki za zdaj ne bo časovno omejen.
Najboljši otroci brez omejitev
Novost je tudi ta, da se na tekmovalni parket z akrobacijami vrača najmlajša starostna kategorija, a le v polfinalnem in finalnem »battlu«. Ker stroka meni, da so slovenske omejitve dobre za razvoj najmlajših breakerjev, bodo omejitve v ostalih krogih obdržali. Z neomejenim programom bodo tekmovali lahko le najboljši štirje, da se pripravijo tudi na mednarodne tekme.
Po Skuljevem mnenju je najtežji trik, ki ga otroci naredijo, tako imenovani "windmill". Pri tem sodnike nagovarja: "Vsako akrobacijo ocenite 'kruto'!"
Skulj ob tem zelo ponosno pove, da je tokratna generacija otrok še najbolj plesna do zdaj, saj se odlično poigravajo s svojim znanjem in iz top rockov, ki jih izvajajo stoje, počasi prehajajo na tla, kjer zaključijo svoje akrobacije s t. i. zamrznitvami.
Pravila imajo močan vpliv pri razvoju plesalca
"Pravila, ki smo jih oblikovali na PZS za break otroke, kot eni prvih v Evropi (če ne celo prvi), imajo močan vpliv pri razvoju plesalca, saj ga spodbujajo, da se razvija v tistem, kar se 'gleda'. Pri tem se plesalci pokažejo z bolj 'izpiljenimi' osnovami. Pomembno je, da preden se lotijo težkih elementov, osnove dobro osvojijo, da pozneje ni težav. Seveda so tudi izjeme, ampak te so točno to: izjeme. Rekel bi, da je veliko na tem, da trenerji in klubi sodelujemo pri soustvarjanju plesne zvrsti skozi tekmovanja, pogovore, izmenjave znanj … In vsak na svojih treningih naredi svoj maksimum s plesalci. Težko bi pa rekel, da je pri tem samo en dejavnik, mislim, da jih je več. Enega od teh bi pripisal tudi temu, da break plesalci morda svoje trenerje danes več poslušajo, kot so nas pred 10 ali 15 leti," pripoveduje Skulj.
Breaking 2 vs. 2
Novost na državnem prvenstvu bodo tudi break pari ali breaking 2 vs. 2. Tudi pari bodo imeli predstavitveni krog, v katerem se ocenjuje oba plesalca, ki naj ne bi imela koreografije, vseeno pa naj bi se predstavila tudi s skupnimi deli, v katerih sodelujeta kot par. Nato bodo sledili »battli« par proti paru, ki pa bodo podobni "crewjem": predstaviti se bo moral vsak od plesalcev v obeh parih, zaželeno pa je tudi, da par na trenutke nastopi s skupnim delom.
Razdelane ocene pri hip hop 'battlih'
V hip hop "battlih" je novost zgolj na sodniških listih, saj bodo sodniki zdaj ocenjevali vsak izhod, ki je hkrati različen hip hop stil, posebej. To bo navsezadnje dobra informacija plesalcu in trenerju, meni stroka, saj bosta tako dobila boljšo informacijo, kateri stil plesalec bolje ali slabše izvaja in na čem mora še delati.
"Battle" zahteva drugačen pristop kot solo. Eden od snovalcev novega sodniškega ocenjevanja Nejc Osovnikar je nedavno tudi sam postal plesni sodnik. O solo plesalcih hip hopa in tistih, ki se odločajo za hip hop "battle", razmišlja: "Res je, da je 'battle' – vsaj v PZS – marsikomu odbijajoč zaradi dejavnika več plesnih stilov znotraj ene kategorije. Ampak tudi če ta dejavnik izločimo, zahteva 'battle' drugačen pristop kot pri solo kategorijah. Je nesporno večji izziv za plesalca, tudi če se plesalec bori v slogu, ki mu je domač. Poleg znanja plesa 'battle' namreč zahteva odziv na nasprotnikovo rundo, zahteva taktično razmišljanje, oster um in močno voljo. Gre dejansko za ena na ena plesni izziv, ki mu lahko podleže še tako dober plesalec. Solo kategorija zahteva drug pristop; naučijo se pesmi, več jih pleše naenkrat, močno prevlada že samo energetsko in kostumsko izstopanje …"
Tudi s hip hopom v svetovni vrh
Mednarodna plesna srenja je Slovencem že večkrat priznala premoč, na vrh svetovnih prvenstev se prebijajo tudi hip hop plesalci. "Lahko bi rekel, da je center hip hopa še vedno Amerika. Je pa dejstvo, da je omenjeni plesni slog preplavil ves svet in da povsod nastajajo različni močni centri, na primer v Franciji, na Kitajskem, na Japonskem … Kar zadeva Slovenijo kot plesno velesilo, se strinjam, da v IDO – na svetovni in evropski ravni – puščamo močan pečat oziroma celo postavljamo smernice. Rekel bi, da smo s hip hopom zelo močni na Balkanu, z izjemo posameznikov, ki so tudi v samem svetovnem vrhu," o slovenskih hiphoparjih pozitivno razmišlja Osovnikar.
