Dušan rad pove, da sta mu bila ples in ljubezen do športa položena v zibelko, saj je bil povezan z nenehnim gibanjem, odkar je naredil prve korake na tem svetu. Že v osnovni šoli se je zapisal športu, ko je že v prvem razredu začel z rednimi treningi gimnastike pri Partizanu Gaberje v Celju. Kot mlad in radoveden športnik je poleg gimnastike, kjer je tudi najdlje vztrajal in dosegel vidne tekmovalne rezultate, spoznaval tudi vrsto drugih športov. Imel je prirojen občutek za gibanje in izjemno motoriko, tako da je lahko deloval v zelo različnih športih; rad si reče, da tudi uspešno. Rad je imel smučarske skoke, skok v višino, tek na razne razdalje, plavanje in vse ekipne športe. Njegovo življenje je zaznamovano s športom že od vsega začetka, toda največ je dosegel v najlepšem dvoranskem športu, plesu. Pa ne kot vrhunski tekmovalec, temveč predvsem kot plesalec, motivator, mentor, učitelj, trener, pedagog in organizator.
Tako je otroštvo in mladost preživel kot večina njegovih vrstnikov. V družbi sošolcev in športnih navdušencev se je prebijal vse do devetnajstega leta, ko se je odločil pogledati v svet plesa. Takrat si nikakor ni predstavljal, da bo toliko let vztrajal v tem lepem konjičku. Na začetku je bilo to zanj predvsem radovedno spogledovanje z različnimi zvrstmi plesa. Tako je poskušal s klasičnim baletom, a hitro spoznal, da so za to potrebna še drugačna čustva kot le veselje do gibanja ter spoznavanja in druženja z različnimi ljudmi. Tako si je kot najstnik izbral družabne plese ter obiskoval plesne tečaje standardnih in latinskoameriških plesov pri različnih plesnih mojstrih, leta 1974 pa se je včlanil tudi v Celjsko folklorno skupino. V njej je kot plesalec deloval trinajst let in bil več let tudi uspešen strokovni vodja mlajših skupin, podpredsednik in organizacijski sekretar skupine. Zaradi selitve v Krško leta 1987 je prenehal z aktivnim plesanjem v Celjski folklorni skupini.
Leta 1986 si je uredil status samostojnega kulturnega delavca in tudi po odhodu v pokoj leta 2020 ostal zvest plesu ter svoje delovanje nadgradil z ustanovitvijo Umetniškega plesnega združenja Slovenije. Leta 2016 je obiskoval seminar in opravil izpit za Mednarodnega plesnega sodnika pri Svetovni umetniški plesni zvezi (WADF). S ponosom tudi pove, da je bil leta 2021 prvič izvoljen za podpredsednika Svetovne umetniške plesne zveze (WADF) in da je bil letos v Atenah na skupščini te zveze izvoljen še za tri leta.
Uspešen v vsem, česar se loti
Na Senovem je 13. decembra 1982 prevzel vodenje tamkajšnje na novo ustanovljene folklorne skupine. V njej je kot strokovni vodja, koreograf in organizator uspešno deloval do leta 1989. To obdobje je eno njegovih najplodnejših in najsrečnejših, saj so v tem obdobju na površje privreli prvi znaki njegovega poznejšega delovanja. Lahko bi rekli, da so se takrat začeli brusiti njegovi talenti in sposobnosti, ki so dokončno zaznamovali njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Tu so prvi zametki njegove kreativnosti in ustvarjanja na različnih področjih. Čeprav se je s samostojnim vodenjem skupin prvič spoznal že leta 1979 v Celju in Laškem, je mnenja, da je bilo za njegovo delovanje v prihodnosti odločilno sodelovanje s Folklorno skupino Senovo. V tem okolju se je namreč začel oblikovati kot vodja, prav tako so se zbistrile njegove lastnosti, kot so iznajdljivost, marljivost, učinkovitost, in postajal je pravi mali multipraktik.
V vseh letih in predvsem v tistem obdobju se je izoblikoval v nevsiljivo osebo in spoznal, da je rojen poslušalec, da je komunikativen, družaben, optimističen in velikodušen ter da brez težav izraža svoja čustva. Še vedno je poln energije in zanosa. Prav tako lahko danes reče, da je bil že takrat odgovoren in zanesljiv in da se še danes lahko vsak obrne nanj. Predvsem pa je bil vedno zelo praktičen, racionalen, izredno marljiv in zato nagnjen k velikim uspehom.
S trdim delom uresničuje svoje sanje. Je pogumen, iskren in moralen, ne prenaša površnosti in vsiljevanja. Z izkušnjami je postal dokaj spreten in prepričljiv govornik ter uspešen v vsem, česar se loti. Uživa v vznemirjenjih, izzivih in potovanjih, ne prenaša pa enoličnosti in omejitev. Je skromen in intuitiven, velikokrat je rad sam, čeprav mu družina in prijatelji pomenijo zelo veliko. Teži k popolnosti in v vse, česar se loti, vloži kar največ.
Mentor, učitelj in športni direktor
V tem obdobju, ki je trajalo od leta 1974 do leta 1987, je nanizal več kot petsto nastopov doma in v tujini ter postal tudi mentor mnogim skupinam. Z nastopi je navduševal občinstvo po vsej Sloveniji ter se ustavljal v raznih krajih v tujini: Vinkovci, Bajina Bašta, Ceriči, Zagreb, Banjaluka, Budva, Titov Veles, Ohrid, Beograd, Pulj, Trst, Hamburg, Kiel, Istanbul, Helsinki, Vitasari, Karlovi Vari, Moskva, Pariz ...
Leta 1985 je ustanovil plesno skupino, ki je leta 1990 prerasla v plesni klub in plesno šolo Lukec Krško. V klubu trenutno deluje kot športni direktor. Prav tako je vpet v organizacijo različnih tekmovanj. V klubu že vrsto let delujejo vrhunski plesalci v standardnih in latinskoameriških plesih, show plesih, stepu, hip-hopu ... Svoje znanje je z veseljem prenašal tudi na druge. Tako je že leta 1979 začel poučevati folklorne skupine najprej v Celju in Laškem, pozneje pa še v Šentjurju, Podčetrtku, Šmarju pri Jelšah, Bistrici ob Sotli, Senovem, Pišecah, Artičah, Lesičnem, Kozjem, Kostanjevici, Podbočju, Koprivnici, Krškem, Raki, Brestanici, Blanci, Sevnici, Boštanju in drugod.
Kasneje se je posvetil predvsem športnemu plesu. Vsako leto se je s svojimi najbolj obetavnimi plesalci udeleževal raznih poletnih plesnih šol in drugih oblik izobraževanja pri domačih in tudi pri tujih strokovnjakih. Učil se je raznih sodobnih plesnih tehnik, jazz, modern, show dance, step ...
Od leta 1990 do 2012 je ogromno časa posvetil predvsem tekmovalnim standardnim in latinskoameriškim plesom. Tudi v teh zvrsteh plesa se je izpopolnjeval pri mnogih domačih in tujih trenerjih ter svoje znanje z veseljem predajal plesnim parom v Krškem, Bistrici ob Sotli, Novi Gorici, Laškem, Podčetrtku, Sevnici, Celju ...
Sinova po njegovi poti
Leta 2015 je zaradi boljše organiziranosti in prevelikega števila plesalcev v Krškem ustanovil še PK Lukec Brežice in PK Lukec Sevnica. Vsako leto se tako v vseh treh klubih obrne okrog 700 članov in tečajnikov. Predvsem pa ga veseli, da je za ta najlepši dvoranski šport navdušil oba svoja sinova, saj sta bila vrsto let najboljša v domovini in tudi na svetu, predvsem v stepu. S plesom sta se spoznavala že v predšolskem obdobju ob spremljanju očeta na treningih in nastopih plesnih skupin, ki jih je treniral v Posavju in širše. Starejši Sebastijan je v stepu osvojil več kot 30 medalj, od tega kar 20 zlatih na državnih prvenstvih, in bil štirikrat šesti na svetovnem prvenstvu. V pravem pomenu besede je njegov naslednik, saj je kmalu postal mlad vaditelj ter poučuje standardne in latinskoameriške plese, step, hip-hop ter družabni ples za mladino in odrasle. V letu 2006 je Dušan pridobil licenco plesnega učitelja pri fakulteti za šport v Ljubljani in uspešno nadaljuje po poti, ki jo je pred mnogimi leti začrtal. Leta 2020 je vse vajeti prepustil sinovoma ter preostalim sedmim trenerjem.
Njegov mlajši sin Luka je osvojil 25 kolajn na državnih prvenstvih v standardnih in latinskoameriških plesih ter 47 medalj na državnih prvenstvih v stepu. Leta 2003 je osvojil tretje mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v stepu. Že v svojem prvem članskem nastopu na DP leta 2005 je postal državni prvak v stepu in bil v naslednjih letih praktično nepremagljiv. V svoji plesni karieri sta z bratom Sebastijanom osvojila kup odličij na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih v stepu solo, duo, trio in v malih skupinah. Oba sta bila vrsto let kategorizirana športnika državnega razreda, zadnji dve leti tekmovalne kariere pa celo mednarodnega razreda. Leta 2015 so skupaj z Brino Lukež, Dano De Costa in Saro Jurkas Omerzu postali svetovni prvaki z malimi step skupinami.
