"Po zaključku mednarodnega projekta v organizaciji Zveze ŠIS-SPK "Aktivni, zdravi in zadovoljni," je nekdanji slovenski parasmučar in udeleženec več zimskih paralimpijskih iger Gal Jakič ostal v stiku z zaposlenimi naših norveških partnerjev, predvsem s kolegom Viljarom Aasanom, ki v organizaciji Beitostølen Helsesportsenter skrbi za parašport.
Priložnosti, ne omejitve
Beitostølen Helsesportsenter (BHSS) je ena izmed dveh organizacij na Norveškem, ki osebam z invalidnostjo zagotavlja športno rehabilitacijo. BHSS zagotavlja storitve rehabilitacije za štiri starostne skupine, in sicer za malčke od 2 do 5 let, otroke in mladostnike od 5 do 17 let, mlajše odrasle od 18 do 30 let ter za vse s telesnimi in/ali kognitivnimi motnjami in odrasle nad 30 let z nevrološkimi in nevromišičnimi obolenji/invalidnostjo. Ciljne skupine ne vključujejo bolnikov, ki so prestali možgansko kap ali imajo pridobljeno možgansko poškodbo. Pa vendar so lahko kandidati zunaj diagnoze kategorije "nevrološke in živčno-mišične bolezni" še vedno sprejeti, če je cilj posebej povezan z zdravstvenim športom ali posebnim testiranjem pripomočkov za njihovo športno aktivnost. Pomembno vodilo poslovanja BHSS je »aktivnost in sodelovanje« s poudarkom na priložnostih, in ne na omejitvah.
BHSS izvajanje prilagojene telesne dejavnosti združuje z medicinskim, izobraževalnim ter socialnim vodenjem in spremljanjem. Splošni cilj intenzivne habilitacijske ponudbe je ustvariti podlago za povečano aktivnost in sodelovanje v lastnem lokalnem okolju. Invalide na enem mestu seznanijo s skoraj vsemi letnimi in zimskimi športi, ki obstajajo (plavanje, kolesarjenje, streljanje s puško in lokom, nordijsko in alpsko smučanje, hokej na ledu, curling, kajakaštvo, boče, košarka, odbojka, uporaba fitnesa, konjeništvo). Ponudba obsega od tri do pet aktivnosti na dan v obdobju treh do petih tednov. Poleg obvezne ponudbe čez dan se lahko v popoldanskem in večernem času udeležijo izbirnih dejavnosti in družabnih programov. Aktivnosti potekajo v zaprtih prostorih in na prostem.
Pobuda iz Norveške
Ponudba je organizirana predvsem v skupinah, s poudarkom na preizkušanju dejavnosti in učenju veščin. To dopolnjujejo individualne ponudbe in posebna izobraževanja. Aktivnosti so prilagojene potrebam posameznika in temeljijo na tem, kaj otroke/mladostnike/odrasle motivira. Uporabniki s funkcionalno okvaro in potrebo po rehabilitaciji se prek svojega zdravnika prijavijo za rehabilitacijsko bivanje v športnem centru Beitostølen. Tako ima center vse leto kontinuirana skupinska bivanja za vse starostne skupine. Za uporabnike s pravico do rehabilitacije sta bivanje in športna rehabilitacija brezplačna. Letošnje poletje se je v imenu BHSS na nas obrnil kolega Viljar Aasan v želji, da bi pomagali pri razvoju zimskih športov v Sloveniji. Tako smo ob koncu prejšnjega meseca zaključili njihovo velikodušno donacijo dvanajstih monoskijev Panogi za parasmučanje Smučarske zveze Slovenije.
Z dolgoletnim organiziranjem taborov za smučanje sedečih smo v Panogi za parasmučanje ugotovili, da je dostop do opreme največja ovira za vstop večjega števila smučarjev in smučark do slovenskih smučišč, saj je vstopni strošek približno desetkrat višji od tistega, ki ga izkusi smučar neinvalid. Z donacijo opreme v višini več kot 40.000 evrov se tako odpirajo vrata, da v sodelovanju z Zvezo učiteljev in trenerjev smučanja ter slovenskimi smučarskimi klubi po slovenskih smučiščih razporedimo opremo in usposobimo strokovne smučarske delavce, ki bodo lahko bodočim parasmučarjem in parasmučarkam omogočili preprost vstop v svet zimskega športa in povečanje števila tistih, ki se s športom ukvarjajo rekreativno. Seveda je končni cilj povečanje števila tistih, ki se želijo s parasmučanjem ukvarjati v okviru mednarodnih tekmovanj, ter njihova vključitev v trenažne procese lokalnih klubov in kasneje SZS.
Na Smučarski zvezi Slovenije, ki je letos dobrohotno in naklonjeno sprejela parasmučarke in parasmučarje, je prepoznan pomen parasmučanja. Vodja panoge Gal Jakič se trudi za rast te pomembne (osme) panoge v družini SZS. Pri tem je podpora najštevilčnejše športne zveze v Sloveniji še kako pomembna, integracijo parasmučanja pa je v nagovoru delegatov redne skupščine SZS pozdravil tudi predsednik SZS Enzo Smrekar. Prav tako je za nas – že več kot desetletje – ključno dobro sodelovanje z Zvezo ŠIS-SPK in njenim predsednikom Damijanom Lazarjem, ki našim tekmovalkam in tekmovalcem stoji ob strani že vrsto let. S podporo obeh organizacij in obeh predsednikov lahko računamo na pospešen razvoj parasmučanja v Sloveniji.
V pričakovanju mednarodnih tekem v Sloveniji
Z norveškimi partnerji smo se dogovorili, da se bodo v letošnji smučarski sezoni oglasili v Sloveniji, kjer bomo imeli več časa, da jih poslušamo in njihove elemente dobre prakse prenesemo na slovenska smučišča in v slovenske smučarske klube. Veseli nas tudi, da v tem trenutku potekajo zaključna usklajevanja med Smučarsko zvezo Slovenije in Mednarodno smučarsko zvezo Fis, ki bosta v Slovenijo v sezoni 2023/24 pripeljali nordijski svetovni pokal za paranordijce in parabiatlonce, ki ga bo januarja 2024 gostila Pokljuka, ter finale svetovnega pokala v tehničnih disciplinah paraalpskega smučanja, ki bo marca 2024 potekal v Kranjski Gori.
