Vse našteto ples uvršča med izredno učinkovite športnorekreacijske programe na nacionalni ravni, ki imajo izredno pozitivne zdravstvene učinke na vadeče. Ples pozitivno vpliva na srce in pripomore k okrepitvi srčno-žilnega sistema, krepi srčno mišico, kosti, mišično moč, izboljša ritem dihanja, trdnost kosti, fleksibilnost telesa ter vzdržljivost. S plesom razvijamo in krepimo koordinacijo, naše telo postane lahkotnejše in fleksibilnejše. Poleg lahkotnejšega in fleksibilnejšega telesa pridobimo tudi lahkotnejši in fleksibilnejši um. Ples vpliva na fizično, psihično in duševno stanje. Ples pomiri napet um, sprosti misli in fizično napetost. S plesom izboljšamo svojo samopodobo in okrepimo občutek samozavesti. S plesom se iz nadledvične žleze izloča hormon serotonin, zato smo po plesu srečnejši in bolj zadovoljni.
Plesna zveza Slovenije sodeluje s Fakulteto za šport v Ljubljani in tudi znanstveno podprto spremlja učinke plesne rekreacije na zdravje udeležencev. Izsledki raziskave (januar 2014) kažejo, da udeleženci plesne vadbe izvajajo aktivnost visoke obremenitve ne glede na starostno kategorijo (gledano relativno na njihovo starost). Povprečna poraba energije v eni vadbeni enoti znaša 668 kcal (± 321 kcal), povprečni srčni utrip 129,9 ud/min (± 15,8 ud/min), povprečni maksimalni utrip pa kar 187,6 ud/min (± 6,2 ud/min). Fizični napor je tako popolnoma primerljiv z mnogimi drugimi športnimi aktivnostmi.
Enaindvajset let trajajoča študija o starejših občanih, ki jo je izvedel Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, katere podatki so objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, kažejo izredne učinke plesa pri odpravljanju alzheimerjeve bolezni in demence. Od fizičnih aktivnosti, ki so jih zajeli v raziskavo (kolesarjenje, plavanje, golf in ples), je le ples pomembneje vplival na zdravstveno stanje merjencev (76% zmanjšana možnost za obolenje).
Redna plesna aktivnost nam stimulira možgansko dejavnost v mnogo večji intenzivnosti kot ostali športi. Študija kaže na to, da možganska dejavnost pri plesu zaustavi napredek alzheimerjeve bolezni in druge demence, podobno kot lahko vodi telesna vadba do telesne kondicije. Merilo, hkrati pa metoda za spremljanje stopnje demence in alzheimerjeve bolezni je bila duševna ostrina starejših oseb nad 70 let.
Velik pomen izvajanja projekta PZS Slovenija pleše – razgibajmo življenje
Športnorekreacijske programe projekta Slovenija pleše – razgibajmo življenje v letu 2022 izvajamo že 19. leto zaporedoma. Na letni ravni v okviru celoletne plesne vadbe, rekreativnih plesov, plesnih vikendov, plesnih delavnic ... sodeluje tudi do 20.000 udeležencev.
Namen projekta je vključevanje čim večjega števila ljudi v aktivno redno celoletno plesno vadbo s poudarkom pomena koristnega in zdravega preživljanja prostega časa v obliki plesne rekreacije. Obuditi želimo plesišča, da bi čim več ljudi sprejelo ples kot bivanjsko vrednoto, kot prvino kakovosti življenja. Z organizacijo rednih plesnih dogodkov želimo privabiti čim več udeležencev, jih seznaniti s tovrstno dejavnostjo in jim nuditi stalen vir plesnih informacij.
Programi so namenjeni udeležencem vseh starostnih skupin in obeh spolov, pri čemer dovoljujejo vključevanje udeležencev različnega plesnega predznanja. Iz tega razloga so programi Slovenija pleše primerni tudi za družine. Zaradi narave različnih programov projekta SP-RŽ se programi lahko implementirajo tudi športnim programom, ki jih izvajajo turistične organizacije.
Plesna zveza Slovenije v projektih Slovenija pleše deluje v vlogi koordinatorja organizatorjev in izvajalcev posameznih projektov ter kot promotor projekta v medijih (članki in objave v tiskanih medijih, v brošurah, radijske in TV-objave, na spletnih straneh PZS itd.). Plesne šole, plesni klubi in društva pa delujejo v vlogi izvajalcev rekreativne plesne vadbe, rekreativnih plesov, plesnih vikendov, plesnih delavnic, plesnih festivalov in ostalih projektov s področja plesne rekreacije.
Ob začetku novega šolskega leta je primeren čas, da se projektu priključite tudi vi. In verjemite, vaše telo vam bo hvaležno!
