Kako to, da ste se znašli v svetu curlinga?
Že vse življenje sem v neposrednem stiku tako z množičnim kot z vrhunskim športom, v odrasli dobi zaradi svojih otrok. S skupino prijateljev smo leta 2010 ustanovili prva slovenska curling kluba in praktično hkrati tudi Curling Zvezo Slovenije, ki je bila še istega leta sprejeta v Svetovno curling zvezo in OKS. V Curling zvezi Slovenije sem najprej zasedel mesto direktorja za finance. Menim, da so na začetku življenjske poti vsake organizacije urejene finance in stabilni viri sredstev osnovni pogoj in temelj za nadaljnjo rast. V vseh letih obstoja Curling zveza Slovenije posluje stabilno s pozitivnim društvenim skladom. Le tako lahko športne zveze opravljajo svoje osnovno poslanstvo na področju množičnega in vrhunskega športa. Celotna vodstvena ekipa v Curling zvezi Slovenije svoje delo opravlja v prostem času, kot prostovoljci.
Trenutno ste v drugem predsedniškem mandatu Curling zveze Slovenije, kako komentirate to zaupanje?
Od samega začetka curlinga v Sloveniji večino svojega prostega časa namenjam razvoju tega olimpijskega športa, predvsem z vidika organizacije. Sicer še vedno rad odigram tekme v slovenski ligi ter se udeležim kakšnega curling turnirja v Sloveniji ali v tujini. Ker je curling šport za vse življenjsko obdobje, me moja srednja leta (52 let, op. p) pri tem ne ovirajo. Vesel sem široke podpore delegatov na volilni skupščini. Očitno sem prvi mandat na mestu predsednika izpeljal v skladu s pričakovanji delegatov in zato prejel zaupanje za še en mandat.
Ob športu ste uspešni tudi pri reševanju izzivov v gospodarstvu. So ti podobni izzivom v curlingu?
Med gospodarstvom in športom obstaja temeljna razlika. V gospodarstvu je poleg stalne rasti vedno cilj finančni dobiček. V športu je ogromno prostovoljstva in prvi cilj ne sme in ne more biti finančni dobiček. Športne organizacije so praviloma neprofitne ter morajo skrbeti za razvoj, rast in ustvarjanje pogojev za čim boljše rezultate športnikov. Menim, da to velja za klube, športne zveze in tudi OKS. Vsekakor pa je tako v gospodarstvu kot v športu za uspeh potrebna predanost in maksimalna stopnja etike. Med mojim profesionalnim delom in delom v športu pa lahko najdem skupno točke predvsem v organizaciji in skrbi za prihodnost. Profesionalno namreč delam na področju učinkovite rabe energije, ki je tako kot šport nujna za nadaljnji razvoj naše družbe.
Ste kot otrok bolj sanjarili o tem, da bi bili uspešen menedžer ali znani športnik?
Sem iz tiste generacije, ko so bile otroške sanje še zelo široke in raznolike. Lahko rečem, da sem več sanjaril o uspešni poslovni karieri kot o karieri vrhunskega športnika. V naši mladosti smo se ukvarjali z različnimi športi na prostem, odvisno predvsem od letnega časa. V mojem naselju je bila poleti najbolj popularna košarka, pozimi pa seveda slovenski nacionalni šport tistih časov, alpsko smučanje. Pri večini je šlo sicer bolj za resno rekreacijo kot za vrhunski šport. Seveda pa smo že takrat radi spremljali zvezdnike, kot so bili Dražen Petrović, Bojan Križaj in Ingemar Stenmark. O curlingu v mojih otroških in mladostniških letih pa nisem niti sanjal.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost curlinga v Sloveniji?
Verjamem v svetlo prihodnost tega olimpijskega moštvenega športa. V zvezi imamo zapisano strategijo in jasno začrtane cilje, povezane tako z množičnostjo kot z vrhunskim curlingom. Po zgolj 12 letih obstoja v Sloveniji na svetovni lestvici v vseh kategorijah zasedamo mesto v zgornji polovici držav. Udeležujemo se vseh mednarodnih prvenstev v vseh kategorijah. V Sloveniji imamo sedem klubov, kar prinaša razmeroma močno konkurenco na nacionalni ravni. Organiziramo tekmovanja v treh slovenskih ligah, s čimer skrbimo za športni naraščaj.
Edini pereč problem, ki nas resno omejuje, je to, da v Sloveniji ni namenske dvorane z vsaj tremi curling stezami. Tako smo za resne treninge obsojeni na potovanja v tujino. Na tem mestu se sicer lahko zahvalim občinam Ljubljana, Jesenice in Velenje, ki nam omogočajo souporabo ledene površine na hokejskih terenih. Še posebej smo hvaležni Športu Ljubljana, ki nam po koncu hokejske sezone v maju omogoči preobrazbo ledene ploskve v dvorani Zalog v pravi curling led. Le tako lahko doma v ustreznih razmerah organiziramo finalna ligaška tekmovanja, državna prvenstva vseh kategorij, tudi curling na invalidskih vozičkih, ki je paralimpijska disciplina, in že tradicionalni mednarodni turnir Le potica Ljubljana Open, na katerem sodeluje 24 ekip iz 15 držav. Le potica Ljubljana Open se je zapisal med najbolj prepoznavne turnirje v srednji Evropi in že naslednje leto si želimo na turnir pripeljati olimpijskega prvaka v curlingu – Johna Schusterja, ki ima kar 5/8 slovenskih korenih. A o tem morda več v enem od naslednjih prispevkov.
