Norvežan je namreč po devetih partijah prišel do velikega vodstva s šest proti tri in je tako čisto blizu svoji četrti uspešni obrambi naslova. Izenačen začetek dvoboja sicer ni napovedoval tako hitre odločitve, saj si v prvih petih partijah nihče od tekmecev ni pripravil resnejše priložnosti za zmago in so se vse končale z delitvijo točke. Carlsen se je s črnimi figurami vztrajno branil s špansko otvoritvijo, v kateri je prihajal do nekoliko slabših, a zelo solidnih pozicij v srednji igri.
Nepomnjači, ki slovi kot igralec izjemno aktivnega in dinamičnega sloga, v tehničnih pozicijah svetovnega prvaka enostavno ni zmogel postaviti pred večje probleme. Sicer je tudi sam dvoboj s črnimi figurami začel zelo solidno in je nevtraliziral večino poskusov tekmeca. Kot se je izkazalo v nadaljevanju, se je prelomni dogodek dvoboja zgodil v šesti partiji. Svetovni prvak je imel bele figure in mirnejši začetek v zaprti otvoritvi ni obetal pretirano zanimivega razpleta. Igra se je nato hitro razživela, ko se je izzivalec odločil zamenjati svoji trdnjavi za nasprotnikovo damo. Do štiridesete poteze sta imela oba svoje priložnosti, da prideta do prednosti, številne netočnosti in napake pa so bile predvsem posledica pomanjkanja časa v zapleteni poziciji. V nadaljevanju je bila pozicija zelo dolgo še vedno v okvirih remija, a je imel Carlsen privilegij, da je lahko brez večjih tveganj poskušal z dolgotrajno igro na zmago. Strategija utrujanja nasprotnika se mu je obrestovala, potem ko je slednji v 130. potezi storil odločilno napako, ki jo je svetovni prvak šest potez pozneje izkoristil za prvo zmago v dvoboju. S 136 potezami in skoraj osmimi urami igranja sta protagonista tudi poskrbela za najdaljšo partijo v zgodovini dvobojev za naslov svetovnega prvaka.
Nadaljevanje dvoboja po tem dramatičnem razpletu nato ni bilo enako zanimivo in kakovostno, čeprav sta bili od naslednjih treh partij odločeni še dve. Izzivalec se je v sedmi partiji z belimi figurami hitro sprijaznil z remijem, kar je dalo slutiti, da želi pridobiti več časa za okrevanje po težkem porazu. A mu to očitno ni uspelo, saj je nato v osmi in deveti partiji podpisal še dva poraza, ki sta bila posledica njegove očitno nezbrane igre in dveh grobih spregledov. Najprej je s črnimi figurami v približno enaki poziciji tekmecu dopustil enostaven taktični udar, s katerim je ta osvojil kmeta, ki ga je v nadaljevanju z dobro tehniko unovčil za drugo zmago. V deveti partiji pa je izzivalec pod pritiskom rezultatskega zaostanka spremenil začetno strategijo in poskušal z Retijevo otvoritvijo. Po zanimivi borbi v srednji igri je prišlo do menjave dam, Nepomnjači pa je v uravnoteženi poziciji ponovno storil grobo napako, še hujšo kot v prejšnji partiji. Carlsen mu je namreč tokrat ujel in nato pobral celo figuro ter brez težav prišel do nove zmage.
Da bi ohranil teoretične možnosti za zmago, mora izzivalec v naslednjih petih partijah kar trikrat zmagati. Kakšna megalomanska naloga je pred njim, najbolj zgovorno priča podatek, da je Carlsen v dosedanjih 54 standardnih partijah dvobojev za naslov svetovnega prvaka od leta 2013 izgubil zgolj dvakrat. Veliko bolj verjeten scenarij je zato predčasni konec dvoboja, ki ga utegne Carlsen dokončati v svojo korist že jutri ali pojutrišnjem.
