Pravico do dvoboja, s katerim bo poskušal prekiniti osemletno vladavino Magnusa Carlsena na šahovskem Olimpu, si je Nepomnjašči priigral z zmago na kandidatskem turnirju osmerice v domačem Jekaterinburgu. Kot je znano, je bil turnir marca lani zaradi pandemije na polovici prekinjen, njegovo nadaljevanje in zaključek pa sta bila nato odigrana po več kot letu dni. Zmagovalca nenavaden potek turnirja ni iztiril, morda ravno nasprotno. Ob prekinitvi je bil v vodstvu skupaj s Francozom Maximom Vachierjem Lagravom, s katerim sta imela pred najbližjimi zasledovalci celo točko prednosti. Po dolgotrajnem premoru je Nepomnjašči prikazal veliko psihološko trdnost, kar ni bila vedno njegova najmočnejša lastnost, predvsem pa pragmatičen pristop, ki je nujno potreben za zmago v tako močni in izenačeni konkurenci. Njegova taktika v nadaljevanju je hitro postala očitna – v medsebojnih partijah z največjimi konkurenti je stavil predvsem na čvrsto igro, ki je pripeljala do remijev, s katerimi je vselej ohranjal vsaj minimalno prednost, medtem ko je bolj ambiciozno pristopil k tekmecema, ki sta končala na dnu razpredelnice. Do dveh zmag je tako prišel proti mlajšemu rojaku Kirilu Aleksejenku in proti enemu od dveh kitajskih predstavnikov, Wang Hau.
Njegovi tekmeci so medtem drug za drugim počasi odpadali iz boja za sam vrh. Američan Fabiano Caruana, igralec z najvišjim ratingom pred začetkom turnirja, je drugi del sicer začel udarno, z zmago proti Vachierju Lagravu, a je nato zapravil vse možnosti s porazom proti Nizozemcu Anišu Giriju. Slednji je dva kroga pred koncem za vodilnim zaostajal zgolj za pol točke in bil praktično edini, ki bi realno še lahko ogrozil njegovo zmago, a je tekmovanje sklenil na najslabši možni način, z dvema porazoma. Nepomnjašči si je tako z remijem proti edinemu preostalemu konkurentu, Vachierju Lagravu, že krog pred koncem zagotovil končno prvo mesto. Njegov poraz proti Dingu Lirenu v zadnjem krogu je bil s tekmovalnega stališča tako povsem nepomemben, je pa tekmecu omogočil, da je s tretjo zaporedno zmago v zaključku popravil vtis katastrofalnega prvega dela turnirja, ko je, čeprav je bil med glavnimi favoriti, praktično že zapravil vse možnosti za zmago. Končni vrstni red je bil tako zelo podoben kot pred nadaljevanjem – Nepomnjašči je imel na prvem mestu pol točke prednosti pred Vachierjem Lagravom, Giri in Caruana na tretjem oziroma četrtem mestu pa sta za njim zaostala za celo točko.
Akterja letošnjega težko pričakovanega dvoboja sta oba rojena leta 1990, njuno šahovsko rivalstvo pa sega še v mladinske kategorije. Zanimivo je, da je bil izzivalec takrat uspešnejši in je tudi po zaslugi tistega obdobja eden redkih igralcev iz svetovnega vrha, ki se v standardnem šahu ponaša s pozitivnim rezultatom proti aktualnemu svetovnemu prvaku. Nadaljnji napredek Nepomnjaščija pa kljub njegovemu nespornemu talentu ni bil tako hiter in se je celo ustavil, saj šah nekaj časa ni bil njegova edina prioriteta. Kot je priznal sam, pa je pred nekaj leti spoznal, da brez trdega dela in sistematičnega treninga ne bo šlo naprej, ter je temu ponovno namenil vso svojo pozornost.
Rezultati tega dela so v zadnjem obdobju jasno vidni, saj se je prebil med najboljše igralce na svetu. Trenutno je četrti igralec na ratinški lestvici, zmaga na kandidatskem turnirju pa predstavlja dozdajšnji vrhunec njegove kariere. Carlsen pred dvobojem ostaja favorit za zmago, predvsem zaradi bolj vsestranskega sloga igre in številnih izkušenj, ki si jih je pridobil z igranjem na najvišji ravni. Toda večina poznavalcev se hkrati strinja, da bo Nepomnjašči s svojim dinamičnim in agresivnim pristopom ob dobri formi poskrbel vsaj za to, da bo dvoboj konec leta sila zanimiv in prava poslastica za gledalce.
