Letošnja 83. izvedba je zaradi preventivnih ukrepov potekala v okrnjeni obliki, brez številnih spremljajočih dogodkov in gledalcev, domačini pa so se prvič po letu 1985 in legendarnem Janu Timmanu spet lahko razveselili svojega zmagovalca. Pravzaprav sta po 13 krogih z osmimi točkami in pol na vrhu končala kar dva njihova igralca – najboljši nizozemski šahist zadnjih let Aniš Giri in njegov mlajši reprezentančni kolega Jorden van Foreest. Slednji je nato v podaljšani igri s pospešenim in nato hitropoteznim časom za razmišljanje uspel premagati favoriziranega rojaka in priti do prestižnega naslova. Zmaga 21-letnika pomeni pravo senzacijo, saj je turnir štirinajsterice začel šele kot 11. nosilec, z impresivno predstavo brez poraza in z nekaj potrebne sreče pa končal na samem vrhu. Ob tem si je priigral tudi 30 novih ratinških točk, ki so ga popeljale v klub igralcev z ratingom 2700 točk in s tem v razširjeno svetovno elito.
Giri je odlično odigran turnir, ki ga je prav tako končal neporažen, pokvaril v podaljških, kjer je bil v vseh treh partijah boljši in je imel lepe možnosti za zmago, a nobene ni uspel zaključiti sebi v prid. Tako mu ni uspelo nadgraditi dveh drugih mest z domačega prizorišča v letih 2018 in 2019 ter se je moral še enkrat sprijazniti s »tolažilno« nagrado. Tako kot leta 2018 mu je naslov ušel v podaljških, le da je takrat moral priznati premoč svetovnemu prvaku Magnusu Carlsenu. Tokratni spodrsljaj je toliko bolj boleč, ker je veljal za prepričljivega favorita.
Carlsen ima v Wijk aan Zeeju že sedem lovorik, njegova letošnja predstava pa je bila druga najslabša na tem prizorišču. Končal je na šestem mestu s točko zaostanka za najboljšima in je že nekaj krogov pred koncem praktično izpadel iz boja za najvišja mesta. Začel je sicer z zmago proti mlademu rivalu, 17-letnemu Alirezi Firouzji, nato pa zapadel v serijo remijev, ki jo je prekinil šele s šokantnim porazom proti še enemu mladeniču, 18-letnemu Andreju Jesipenku. Do konca je nato vendarle uspel doseči dve zmagi in se prebiti v zgornjo polovico, a kot priznava tudi sam, je še vedno v krizi, ki se prek spletnih turnirjev s konca preteklega leta vleče že nekaj mesecev.
Priložnosti, da tekmecem dokaže, da pri tridesetih letih še ne namerava sestopiti s svetovnega vrha, bo imel Carlsen na pretek. Trenutno smo namreč že v izločilnih bojih tretjega turnirja druge sezone elitne spletne serije. Potem ko je dominiral v prvi sezoni, ki je potekala od aprila do avgusta lanskega leta, Carlsen v novi sezoni še lovi prvo zmago, saj sta na prvih dveh turnirjih slavila Američan Wesley So in Azerbajdžanec Tejmur Radžabov.
Zanj pa bo vsekakor najpomembnejše, da najde pot do stare forme konec letošnjega leta, natančneje od 24. novembra do 16. decembra, ko bo v Dubaju branil naslov v dvoboju za svetovnega prvaka. Najbolj pričakovani šahovski dogodke letošnjega leta bo potekal v okviru svetovne razstave Expo, za Carlsena pa bo to že njegova četrta obramba naslova, odkar je prišel do njega leta 2013. Njegov nasprotnik naj bi bil znan do konca aprila, ko Svetovna šahovska federacija (Fide) vendarle načrtuje izpeljati do konca marca lani prekinjeni kandidatski turnir osmerice. Tekmeca bosta letos odigrala 14 partij s standardnim časom za razmišljanje, dve več, kot je bilo to običajno v dvobojih od leta 2006, poleg tega ju čaka tudi občutno bogatejši nagradni sklad. Slednji bo glede na obračun med Carlsenom in Fabianom Caruano v Londonu leta 2018 še enkrat večji in bo znašal kar dva milijona evrov.
