Slovenski telovadci so po Londonu 2012 in Rio de Janeiru 2016 še tretjič zaporedoma bržkone ostali brez nastopa na OI. Če je bila v preteklosti uvrstitev na OI za specialiste po orodjih še misija nemogoče, pa so v zadnjih letih pri Mednarodni gimnastični zvezi (FIG) vsaj malo prisluhnili tudi specialistom in zanje nekoliko olajšali pravila.
Kljub temu je bilo glavno kvalifikacijsko sito, jesensko SP v Stuttgartu, neuspešno za edinega slovenskega kandidata za nastop na OI, Saša Bertonclja, saj je na prizorišču velikega slovenskega uspeha iz leta 2007 po napaki obstal že v kvalifikacijah.
Pred 12 leti je prav v Stuttgartu Mitja Petkovšek na bradlji osvojil naslov svetovnega prvaka in si s tem priboril mesto na OI 2008 v Pekingu, Aljaž Pegan pa je bil na drogu svetovni podprvak, kar takrat ni bilo dovolj za preboj na OI, bilo pa bi tako za Rio 2016 kot Tokio 2020.
Teoretične možnosti za olimpijski nastop preko svetovnega pokala sicer Bertoncelj še ima, vendar Piletič meni, da nanje ne gre računati. "V Tokio bo šel, če strnemo, najboljši telovadec iz svetovnega pokala na konju z ročaji, ki na OI še ne bo uvrščen preko mnogoboja, z ekipo ali s kolajno s SP. Na sporedu so še štiri tekme svetovnega pokala, štejejo pa najboljši trije dosežki. To pomeni, da je treba trikrat zmagati, kar je utopično pričakovati," razmišlja selektor, ki že vrsto let opozarja na rezultatsko vrzel, ki bo po slovesu Bertonclja in druščine še toliko večja.
Na to, da je stroka v preteklosti pri tem zaspala, je v pogovoru za STA opozoril tudi predsednik Gimnastične zveze Slovenije Damjan Kralj, ki poudarja, da je strateško prav to največja težava zveze.
Tudi Piletič pravi, da največjo težavo vidi v pomanjkanju ustreznega kadra. "Infrastrukturne pogoje za delo z novo gimnastično dvorano zdaj imamo, nimamo pa dovolj ustrezno izobraženih ljudi, ki bi bili pripravljeni delati z mladimi. Včasih smo se izgovarjali na to, da nimamo pogojev za trening, kar je bilo res," je v pogovoru za STA dejal Piletič in dodal: "Ne zatiskam si oči. Naša osnovna težava so kadri."
"Ni težava v tem, da ne bi imeli obetavnih mladih telovadcev. Otroci niso nikoli problem. V kadru je največji problem. Tu moramo nekaj narediti. Pri tem nam Fakulteta za šport nič ne pomaga. Oni niso za gimnastiko vzgojili nobenega kadra. Pa ne le za vrhunski šport, niti za gimnastiko po šolah. Tam bi morali izobraziti kader, ki bi lahko delal v dvorani. Vendar žal jaz še nobenega s fakultete za šport nisem videl pokukati v našo telovadnico, ne v to ne v prejšnjo. Ta segment je že odpadel. Zdaj smo sami na sebi, da potem naši trenerji usposabljajo druge bodoče trenerje. Trudimo se," je dejal selektor in pojasnil, da je ena od težav sicer tudi motivacija oziroma pomanjkanje finančnih sredstev, da bi lahko trenerje ustrezno nagrajevali.
"A ko mi rečemo, da imamo slabo reprezentanco, so za to brez dvoma krivi trenerji. Ne tekmovalci. Oni znajo toliko, kot smo jih mi naučili. Od trenerjev je odvisno, kaj bodo naučili telovadce. Kot da bi krivil otroke, da so nevzgojeni. Za to so v največji meri krivi starši. Ali pa ko se matematična učiteljica pritoži, da je več kot polovica razreda pisala negativno. Problem je v njej, ki otrok ni dovolj naučila," je bil slikovit Piletič.
"Enostavno se moramo usesti in razmišljati o tem, kaj lahko naredimo, da bomo imeli boljše telovadce. Tu je treba kadrovsko rešiti nastali položaj. Treba je postaviti ustrezen sistem treningov, poskrbeti za usposabljanje trenerjev, skrbeti za red. V zadnjih dveh letih se trudimo z usposabljanji, ampak le to ni dovolj."
Zaradi tega pripravlja posebno strategijo razvoja največjih talentov. "Mislim, da je tu najpomembnejši segment povezovanja klubov, da bi skupaj delali selekcijo in stremeli k skupnim ciljem. Da bi dejansko združevali fante in bi trenerji delali z vsemi obetavnimi. Mislim, da je to najpomembneje in naša edina rešitev, da bomo lahko nadaljevali in obstali v tem sistemu ter dosegali rezultate," je pojasnil Piletič, ki pravi, da med trenerji želja je, druga pesem so klubi.
"Zaplete pa se pri klubih, saj so tudi vsi ti trenerji pripadniki različnih klubov, ti pa so odvisni od rezultatov svojih tekmovalcev in živijo od števila registriranih in njihovih dosežkov. Tako se vrtimo v začaranem krogu, ampak mislim, da ga bo enkrat treba presekati."
