Hkrati pa je štadion v Spodnji Šiški gostil že 29. odprto atletsko državno prvenstvo parašportnic in parašportnikov. Tekmovanje je imelo tudi to pot močno mednarodno noto: sodelujoči so prišli iz Makedonije, Črne gore, Srbije, BIH in Hrvaške.
Jubilejno atletsko tekmovanje je potekalo hitro in brez zapletov. Uvodoma so se tekmovalci na šestih metališčih najprej pomerili v troboju tehničnih disciplin (met kopja/kija, diska in suvanje krogle). Po zaključenem tekmovanju v trobojih v tehničnih disciplinah so se atleti pomerili v trobojih vožnje (100, 200 in 400 metrov s specialnimi vozički, na memorialni vožnji na 100 metrov s standardnimi vozički v moški in ženski konkurenci posvečeni prof. Bojanu Hrovatinu in vožnji na 800 metrov, ki smo jo posvetili našemu velikemu prijatelju in novinarju časopisa Delo Henriku Übeleisu. Rezultati štirih najboljših atletinj in atletov v četveroboju (krogla, disk, kopje/kij, vožnja 100 metrov) iz ene discipline so šteli za uvrstitve na meddržavnem tekmovanju. Pokal za prvo mesto je nekoliko presenetljivo osvojila ekipa Bosne in Hercegovine (7.146,09), za drugo Slovenija (6.920,21), za tretje pa Hrvaška (6.805,49). Četrta je bila Makedonija (5.100,72), peta pa Srbija (4.379,24). Računalniški izračun rezultatov je bil v rokah vodje tekmovanja Janeza Hudeja, za vnos podatkov pa je skrbela Marina Hudej.
Posebna priznanja za osmerico
Dan je minil v znamenju 50. memoriala v spomin na profesorja Bojana Hrovatina, ki je bil pionir športa invalidov v Sloveniji. Zaposlen je bil v takratnem Zavodu za rehabilitacijo invalidov (ZRI) v Ljubljani, hkrati pa je opravljal tudi funkcijo sekretarja Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije. Njegovo delo je bilo usmerjeno v vse več kategorij invalidov, vse od rehabilitacijskega, rekreativnega in tekmovalnega športa. Organizatorji so zavoljo jubileja posebno pozornost posvetili tudi športnikom, ki so nastopili na prvem memorialu, in jim podelili posebna priznanja. Prejeli so jih: Pavla Sitar, Dušan Ambrož, Edo Cerkvenik, Vojko Gašperut, Jože Globokar, Tine Gorenc, Jože Okoren in Marjan Peternelj. Medalje in pokale sta podelila mag. Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, in Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije.
Paraplegiki ne morejo brez športa
Jože Okoren je prvi Slovenec s paralimpijsko kolajno, ki jo je osvojil leta 1972. Profesor Hrovatin tega trenutka ni dočakal, saj je leta 1970 preminil. So pa v Zvezi paraplegikov Slovenije ohranili spomin nanj.
"Praznovanje jubileja Zveze paraplegikov Slovenije je s 50. memorialom Bojana Hrovatina doseglo vrhunec, v čast in zadovoljstvo pa nam je, da smo gostili več kot 100 športnikov iz šestih držav," je uvodoma dejal Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije. "V veselje in zadovoljstvo nam je, da je še vedno osem posameznikov, ki so leta 1970 nastopili na prvem memorialu, pet od teh danes z nami. Na nek način pa nam ravno teh osem vliva upanje in obet, da nam šport pomaga in nas ohranja – v prvi vrsti v fit stanju, hkrati pa nam omogoča oblikovanje socialne mreže. Paraplegiki brez športa ne moremo, šport povezuje in združuje," je dodal Kastelic.
"Že takrat smo se zavedali, da nam bo šport pomagal ohraniti zdrav način življenja. Prek športa smo se vračali v izobraževanje, domače okolje, prišli do zaposlitve. Se je pa na področju športa marsikaj spremenilo: rekviziti, način treninga, programi," se je Jože Okoren, prvi Slovenec s paralimpijsko kolajno, spomnil tistih pionirskih dni, ko ga je prof. Hrovatin navdušil za parašport. Okornu se je pridružila tudi Pavla Sitar, prva Slovenka z zlato paralimpijsko kolajno, s kolajnama pa sta se oba okitila na igrah v Heildelbergu leta 1972.
"Šport združuje ljudi na vseh področjih. Verjamem, da je športni objekt ponudil vsem parašportnicam in parašportnikom dobre pogoje za nastope," pa je dodal Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana, ki je ob Mirjam Kanalec, predsednici Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, nagovoril zbrane, ki so se razšli z željo, da se čez leto dni spet snidejo.
