REVOLUCIJA v LJUBLJANI? Vse glasnejše zahteve, da se odstrani odgovorni...

Se spomnite kdaj je ljubljanski športnik zadnjič prinesel domov olimpijsko kolajno? Hm ... Morda je bil to zimzeleni strelec Rajmond Debevec, ki je sicer Notranjec, živeč na Lavrici, a tekmuje za ljubljansko Olimpijo in je bil bronast na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. No, res je, da ima Ljubljana kar nekaj svetovnih in evropskih prvakov, tudi zdajšnjih, predvsem pa nekdanjih.

15,5 milijona
Precej uboga bera olimpijskih kolajn glede na to, da se lahko ljubljanski župan Zoran Janković pohvali, da dá iz mestnega proračuna za šport na glavo prebivalca največ v Sloveniji. V letu 2019 bo Ljubljana za šport namenila nekaj več kot 15,5 milijona evrov (z objekti, novogradnjami, sanacijami in vsemi programi vred). V isti sapi je treba zapisati, da bo za kulturo dala več kot 40 milijonov evrov. Mesto Ljubljana bo torej namenilo skoraj štiri odstotke svojega proračuna (za leto 2019 je predviden mestni proračun v višini nekaj več kot 420 milijonov evrov) športu, kar je v evropskem povprečju in visoko nad povprečjem ostalih slovenskih mest, da ne govorimo o državi, ki se s svojo finančno pomočjo športu bolj kot ne smeši.
Na spletni strani Ljubljane se radi pohvalijo, da so od leta 2007, torej v zadnjih 12 letih, športu namenili 256 milijonov evrov, za programe pa 86 milijonov. Ogromno denarja. In zagotovo se lahko za tako naklonjenost športu v veliki meri športni delavci, športniki in otroci, ki se želijo ukvarjati s športom, zahvalijo predvsem županu Jankoviću, ki mu je šport pri srcu. Seveda pa se pri vsem tem denarju hitro pojavijo težave – kako ga najbolj pravično razdeliti tistim, ki res delajo dobro. S tem se mora strokovno in dosledno ukvarjati oddelek za šport MOL, ki ga vodi Marko Kolenc, vodja odseka za programe pa je Marko Lebar.
"Oddelek za šport na MOL omogoča strokovno in finančno podporo za razvoj športa kot celovitega pojava sodobne družbe," je zapisano v letnem programu športa Ljubljane za leto 2019, cilji za področje tekmovalnega športa pa so:

– povečati število registriranih športnikov v kadetskih in mladinskih kategorijah za pet odstotkov letno,

– v članskih kategorijah, predvsem pri mlajših članih po prehodu iz mladinske v člansko kategorijo, omogočiti mladim, da ostanejo v tekmovalnem kakovostnem športu,

– ohraniti sodelovanje klubov MOL na evropskih tekmovanjih oziroma drugih velikih tekmovanjih pod okriljem mednarodnih športnih zvez oziroma združenj,

– zagotoviti pogoje za organizacijo velikih mednarodnih športnih tekmovanj v MOL,

– sofinancirati kompetenten strokovni kader z ustrezno usposobljenostjo oziroma izobrazbo za vse skupine registriranih športnikov, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih olimpijskih športov.

Zdi se, da je v Ljubljani vse idilično. Denarja je dovolj in tudi zapisane usmeritve niso slabe. Kaj slabe, celo zelo dobre. Menda pa težava nastane pri izvajanju vsega skupaj v praksi.
Ogromno športnih društev in klubov v Ljubljani je povezano v Športno zvezo Ljubljana, ki je nekakšna krovna in povezovalna organizacija za vse, ki se v Ljubljani želijo ukvarjati z vrhunskim, tekmovalnim, rekreativnim, mladinskim, otroškim, seniorskim, invalidskim ... športom. Ampak potem na skupščini ŠZL slišimo besede, kot: "Oddelek za šport MOL deluje proti ljubljanskim klubom!" Športni delavci se pritožujejo. In to ne peščica, ampak kar velika, velika večina. Slišimo besede, da ukinjajo financiranje tekmovalnega športa pred 12. letom, češ da tako piše v zakonu v športu. Morda pa vodja oddelka Marko Kolenc drugače bere zakon kot športni delavci, katerim mora, poudarek na mora, razdeliti denar, ki ga je Ljubljana dobila od vseh nas, davkoplačevalcev. Gospod Kolenc ne deli svojega denarja – če bi, bi recimo lahko dal ženski kolesarski ekipi še več, potem ko je vsem ostalim zmanjšal in nogometu vzel vse.
In tako se je kar lepo število predstavnikov ljubljanskih klubov in društev udeležilo skupščine ŠZL, kamor je prišel tudi ljubljanski župan, da bi slišal njihove pripombe. "Z oddelkom za šport MOL ne moremo vzpostaviti dialoga," je bilo izrečeno. "Razpis za dodelitev sredstev za šport bo uničil ljubljanski šport, društva, klube ... Predlagali smo novo vsebino razpisa, se poskušali uskladiti, pa se je kar pojavila prva verzija, ki pomeni pokop za šport v Ljubljani," je bilo jasno rečeno. In župan je poslušal in poslušal, vmes zaprosil za kakšno razlago in potem kar malce jezno dejal: "Podajte pripombe na razpis, potem pa bomo videli!"
No, bomo videli, kaj se bo zgodilo! Je za tako nezadovoljstvo skoraj vseh ljubljanskih klubov (razen kolesarskega seveda, saj gre za KD Rog, ki ima pod okriljem tako Maraton Franja kot žensko ekipo BTC City, za to pa bo v letu 2019 dobil skoraj 350.000 evrov samo od mesta) krivo vodstvo oddelka za šport?
Klubi bodo zdaj oddali svoje pripombe na razpis in potem ... Potem se bodo dogovorili. Ali se bodo res? Bo vodja oddelka za šport sprejel in upošteval predloge neposrednih proizvajalcev – ljudi, ki se ukvarjajo s športnim razvojem skoraj 50.000 otrok in mladine, ter trenerjev, ki se ukvarjajo s 5000 vrhunskimi športniki v Ljubljani? Menda bo. Vsaj moral bi se. Seveda ni vse črno-belo. Seveda imajo pomanjkljivosti in napake tudi ljudje iz klubov in društev. Toda šport je tako živ organizem, da bi bila nujno potrebna komunikacija in prilagajanje na vseh ravneh. Najprej pa je seveda treba omogočiti osnovno izvajanje dejavnosti športnim klubom in društvom, da bodo lahko izpolnjevali poslanstvo, o katerem imajo vsi tako polna usta.

Togost in naročanje revizij
Ali lahko nekemu klubu odvzamete sredstva, ki ste mu jih namenili za izvajanje programa, če se ta ne drži pravil? Seveda lahko, toda ... Dajmo primer (stvar je izmišljena in hipotetična): neki klub v Ljubljani je dobil mestna sredstva za izvajanje programa za skupino otrok, starih 12 let. Program velja za skupino, ki mora šteti najmanj deset otrok. Na dan kontrole dveh otrok ni bilo, ker sta bila bolna, tako da je klub kršil določila razpisa in mu potem sredstev niso izplačali. Ali pa: v skupini je bil otrok, ki je star šele deset let in ne 12. Zaradi kvalitete ga je vaditelj dal v starejšo skupino. Spet se kršijo določila razpisa in sredstva se odvzamejo. Ali pa: kategorizacija športnikov se spreminja iz dneva v dan (nekdo lahko izgubi kategorizacijo ali pa jo nekdo dobi). Klub se prijavi za sredstva s kategorizacijo, potem pa ugotovijo, da je prijavil enega otroka preveč, zato sredstva izgubi. Klub se pritoži, zahteva se dodatna revizija ... Kdo jo bo opravljal? Revizor, ki je že opravil pregled, a ni ugotovil nepravilnosti. In še in še primerov ...