Zadovoljstvo z grenkim priokusom

Kakšno oznako bi dali pretekli sezoni?
Kot oseba, ki je zadolžena za stroko v klubu, nikoli ne smem biti zadovoljen. Toda vem, da bi lahko bilo še slabše. Če začnem z mlajšimi selekcijami, smo resda pri najnižji selekciji postali prvaki, a višje se povzpnejo selekcije, slabši so dosežki. Pri najmlajših je nekaj izredno obetavnih igralcev, za katere pa upam da bodo v neki prihodnosti tudi odlični člani. Za vse neuspehe pri višjih selekcijah pa vidim vzrok v dejstvu, da ni zadosti trenerjev, ki bi prevzeli neko kategorijo in potem dolgoročno trenirali to selekcijo. Tako se vrstijo treningi zdaj z enim zdaj z drugim trenerjem. Takoj moram tudi omeniti, da imamo precejšnje težave z novinci in zdi se mi, da je iz leta v leto težje privabiti otroke. Pa ne le v hokejski klub, zdi se mi, da otroci več sploh ne kažejo nobenega interesa za športne aktivnosti. Za to pa krivim bolj starše kot naraščajnike.

Članska vrsta je bila resda druga, a po spletu srečnih okoliščin.
Prav v konkurenci članov se pojavljajo problemi s kadrom že od leta 2009, ko smo bili zmagovalci evropskega turnirja v Litvi, naslednje leto pa potem v naši skupini (C III) zaradi znanih dogodkov ni bilo slovenskega predstavnika. Tako bi se v prihajajoči sezoni, ko člani spet sodelujejo v evropskem pokalu, lahko vse spet postavilo na mesto, pa se ni. Odhajajo igralci, ki praktično sploh še niso hokejisti, saj sem mnenja, da hokejist postaneš po 25. letu, in bojim se, da bomo imeli težave s sestavo ekipe. Na odhodu je Aljoša Črnko, ne vemo kaj je z Gregorjem Domjanom in Goranom Vukanom in še se najde kakšen član, ki bi ga bilo treba omeniti. Še najstabilnejša selekcija je pri članicah. V domačem prvenstvu se naše igralke prvakinje, odlično pa je bila odigrana hrvaško-slovenska liga, kjer so igrale skupaj z igralkami Triglava. Škoda, da smo dobro sezono pokvarili s ponesrečenim evropskim turnirjem, ki pa je bil res prava učna ura.

Kako po vsem tem naprej?
Za normalno delovanje kluba je samo ena možnost: poklicni trener. Sicer je v tem trenutku to precejšen finančni zalogaj, a če se to ne bo zgodilo, bomo na istem capljali naprej. To pa zame ni interesantno. Za večji pritok otrok je najboljša rešitev hrvaški model, kjer delajo tako, da najprej okužijo otroke s hokejem v šoli, po pol leta pa tisti, ki jih to zanima, preidejo v klub. Seveda za to potrebuješ v šoli pravega športnega pedagoga. Ne takega, ki bi delal z otroki, saj bi trenirat prihajal naš človek, ampak takega, ki ti ne bo nagajal, oziroma takega, ki se ne bo trudil, da bi ti speljal otroke, praviloma k nogometu. Ni kaj, dejstvo je, da je to v šolah velik problem in naj se ne sliši prehudo, če povem, da marsikateremu pedagogu znanje ne presega drugega športa kot nogometa. Moram še omeniti, da bo naš klub letos napolnil 18 let, torej bomo postali polnoletni in za take subjekte se pričakuje kar nekaj zrelostnih potez.

Imate tudi težave z igriščem.
No, to je naslednja žalostna zgodba. Malo je mest, ki se lahko pohvalijo z igriščem z umetno travo. V športnem parku Terme 3000 je tako igrišče in žalostno spoznanje je ugotovitev, da lastnik nima pojma, kaj bi z njim počel. Namesto da bi igrišče služilo svojemu namenu in da bi se tu naredil hokejski center za srednjo Evropo, saj je lokacija idealna, z okolico pa so zelo zadovoljni vsi športniki, ki se tu pojavijo, se igrišče uporablja tudi za javne prireditve. Na njem se postavljajo šotori, zabijajo se klini in igrišče je iz leta v leto bolj neuporabno. Na žalost lastniki ne vedo, da čez nekaj let niti oni ne bodo mogli uporabljati tega igrišča, saj bo luknja ob luknji. Če je to kapitalizem, potem sem si ga jaz davno nazaj povsem narobe predstavljal.

Govori se, da ste bili zelo jezni zaradi odstopa vodstva ZHNTS?
Res je. Nad vodenjem naše Zveze očitno obstaja prekletstvo. Zadnji, ki je oddelal celotni mandat, je bil Franc Küčan, a to je že davno. Za sedanje vodstvo v odstopu sem bil prepričan, da bodo oddelali več mandatov. Za povrh so odlično začeli in praktično vse do odstopa urejali stvari zelo dobro. Urejene so bile finance, dobro so funkcionirale vse komisije, prav tako se je dobro sodelovalo z EHF in zdi se mi, da je ta odstop zelo neodgovorno početje. Vzroki za to so mi znani in o tem se bomo pogovarjali na izredni skupščini, ki je razpisana za 1. september. Skratka, odstop me je pošteno razjezil in za septembrski zbor se bom dobro pripravil.

Vas tudi zelo moti, da v Sloveniji nimamo novega kluba že skoraj dve desetletji?
Z gotovostjo trdim, da bi ne bilo marsikaterega problema, če bi se pojavili novi hokejski centri. Širitev je imelo v načrtu tudi odhajajoče vodstvo in kolikor vem, je eden od razlogov za odhod sedanjega vodstva tudi slab odziv klubov na sestanek, kjer bi se moralo o tem razpravljati. Toda tudi za to imam predloge in če mi bo le čas dopuščal, bom do skupščine pripravil mojo pisno vizijo širjenja. Veselilo bi me, če bi se še kdo pojavil s podobnim načrtom in bi potem skombinirali najboljši skupni plan širjenja. Sanjam, da bomo nekoč imeli prvo in drugo hokejsko ligo, jaz bom pa hodil na tekme le kot gledalec in se navduševal nad odličnim hokejem. Priznam, to bi mi bilo v veliko veselje. In če ne bomo imeli vizije, tudi če se ta sliši smešno, nikoli ne bomo dosegli ničesar.

Kakšno pa je vaše mnenje o reprezentanci, ki je sedaj ni?
Žal je sedaj tako čuden čas v hokeju, da bi člansko reprezentanco prav težko sestavili. A bolje težko in slabo kot nikakršno. In mislim, da je slabemu stanju v hokeju pripeljalo tudi dejstvo, da nimamo reprezentance. Poglejte, kaj se je zgodilo z vaterpolom, ko je razpadla reprezentanca. In tega se bojim tudi za hokej na travi.