Zaveda se, da vse to pač spada zraven. Tudi to je Giro. »Zame to ni bil dober dan, ni pa bil niti najslabši. Če upoštevamo vso smolo, potem lahko živim z razpletom etape. Pred Civigliem sem moral zamenjati kolo, na tujem kolesu pa je seveda drugače dirkati kot na lastnem. Nibali in Carapaz sta bila danes zelo močna. Na vrhu sicer nisem bil daleč zadaj, toda pri spustu sem malce preveč tvegal. Še daleč je do Verone in zgodi se lahko marsikaj, a še vedno se precej dobro počutim. Zdaj nameravam uživati v prostem dnevu, potem pa bomo videli,« panike ni zganjal Roglič, tudi vodja njegove ekipe Addy Engels pa meni, da jo je oziroma so jo še dobro odnesli. »Štirideset sekund je veliko za etapo, kot je bila današnja. Toda ko pogledaš kaj vse se je zgodilo, vendarle ni toliko. Lahko bi bilo neprimerno slabše. Danes smo izgubili bitko, nismo pa izgubili vojne. Gremo dalje.«
Jumbo-Visma se sicer znova ni ravno proslavila. Roglič je bil v ključnih trenutkih dirke vse preveč osamljen, ko se mu je pokvarilo kolo, pa ni bilo nikjer v bližini niti moštvenega avtomobila. No, bil je parkiran nekje ob cesti, če gre verjeti nizozemskim novinarskim kolegom. »Vodje ekipe iz moštvenega avtomobila so urinirali, ko jih je Roglič, ki so ga malo pred tem oskrbeli, prosil za novo kolo. Pred njimi je tja prispel Tolhoek in mu odstopil svoje kolo,« je na družbenem omrežju zapisal nizozemski novinarski kolega Daan Hakkenberg, ki od blizu spremlja Rogličevo ekipo. Povedano po domače, šli so scat, ko je izbruhnilo sranje. Kakšen način, da izgubiš Giro …
"Imel sem odlomljen sprednji menjalnik in sem se moral res povsem ustaviti. A ni bilo avtomobila, da bi zamenjali kolesa. Tako sem moral počakati skupino z Antwanom Tolhoekom, s katerim sem zamenjal kolo," pa je tiste kritične trenutke opisal Roglič.
