Naš sogovornik je odraščal v kanadski provinci Alberti, v malem mestu Strathmore, ki ga najdemo kakšnih 45 minut vožnje od Calgaryja, kjer med sezonami Zach tudi živi. Kanada je največja hokejska država na svetu, zato nič ne čudi, da je tudi ta Kanadčan na drsalke stopil že pri dveh letih. "Najprej sem celo treniral umetnostno drsanje, šele nato, ko sem znal drsati, sem začel igrati hokej," je uvodoma dejal Boychuk.
GROZNO MI JE VIDETI TO, KAR SE DOGAJA
Njegov priimek kaže na ukrajinske korenine, stara starša sta se iz Ukrajine v Kanado preselila, ko sta bil stara dobrih 20 let. "Danes mi je žal, da me nista naučila ukrajinščine," je sveži član zeleno-belih lahko samo skomignil z rameni. Kakšne posebne povezave z domovino babice in dedka sicer nima, tudi v luči tamkajšnje vojne. "V Ukrajini še nisem bil in čeprav imam tam korenine, mislim, da vojna name vpliva enako kot na vas. Grozno mi je videti to, kar se dogaja, ne maram nasilja, želim, da bi se ta spor končal. Hkrati nimam občutka, da bi lahko na to vplival, na politiko, četudi se udeležujem volitev," je pojasnil svoje videnje in dodal, da sicer svetovno politično dogajanje budno spremlja, predvsem zaradi ekonomskih razlogov.
"Na svetovni borzi imam vložen denar in zato me vedno zanimajo svetovne spremembe ter posledice, ki jih te imajo na investicije," je razlagal hokejist, ki tako že nekaj časa skrbi za čas, ko bo drsalke obesil na klin. Pa je v teh uspešen? "Sam sem vložil v kriptovaluto in da, lahko rečem, da sem uspešen. Včasih seveda predolgo čakam, in se potem držim za glavo, se jezim, zakaj nisem prej reagiral (smeh). A na sploh mi gre dobro," je zadovoljno prikimal poslovnež, ki del prihrankov prepušča tudi finančni svetovalki, ki skrbi za bolj varne investicije.
DVOJČICA JE POGOSTO GOVORILA TUDI V MOJEM IMENU
Čeprav v hokeju še zdaleč ni rekel zadnje, se kaže, da je sin svojega očeta. Zachov oče je poslovnež, vodja družinskega podjetja, ki se ukvarja z gradbeništvom: "Od nekdaj je gradil hotele." Zachova mama Joan je svoje življenje posvetila vzgoji štirih otrok: Zach ima tri sestre, dve mlajši (Chelsea in Caisie) in sestro dvojčico Corisso, vse so bile zelo dobre telovadke. "Ko sva odraščala, sva bila s Corriso ves čas skupaj, zelo sva bila povezana. Njeni prijatelji so bili moji in obratno, super mi je bilo, da sem imel ves čas nekoga ob sebi. Kot otrok sem bil bolj sramežljiv, miren, tih, rad sem hodil v šolo, predvsem k matematiki. Moja dvojčica je bila precej drugačna, veliko bolj živa, vseskozi je izvajala gimnastične premete (smeh). Pogosto je govorila tudi v mojem imenu," se je zgodnjega otroštva spominjal 35-letnik, ki se je zaradi hokeja že pri 14 letih odselil od doma, od svoje družine. V vseh letih, ki so sledili, je večino časa preživel stran od najbližjih, a pravi, da se, ko se po sezoni vrne domov, zdi, kot da nikoli ni odšel, da se sploh ne pozna, da ga 10 mesecev na leto ni doma.
Boychuk je pri 15 letih, ko so ga začeli obiskovati agenti, dojel, da lahko v hokeju pusti svoj pečat, da mu v tem lahko uspe. Mladi kanadski reprezentant je brez težav končal srednjo šolo, dve leti se je trudil tudi s študijem. Obiskoval je predavanja kineziologije, psihologije, šel je v smeri osebnega trenerstva, za dokončanje študija pa mu je preprosto zmanjkalo časa, hokej je zasenčil vse. In potem je napočil 20. junij 2008, dan, ko je Zach svoje ime slišal na naboru lige NHL. V prvem krogu, kot 14. po vrsti ga je izbrala Carolina: "O tem sem sanjal, odkar se spomnim. Bilo je noro. Še posebej, ko greš čez toliko sit ob hudi konkurenci."
V ligi NHL je debitiral že čez pol leta in to ravno proti Los Angelesu takrat 21-letnega Anžeta Kopitarja. "Dobro se ga spomnim," je prikimal. V naslednjih sezonah mu je Carolina ponudila še nekaj priložnosti, a ne veliko. Presenetljivo se je nato za kratek čas preselil v Pittsburgh, igral s Sidneyjem Crobyjem in Jevgenijem Malkinom, nato je še za hip skočil v Nashville, pa spet nazaj v Carolino: "Več let sem živel iz kovčka in v tistih osmih letih sem izredno dobro spoznal, da je to res samo posel."
VSAK DAN JE BILO -40 STOPINJ CELZIJA
Kanadčan je po 127 tekmah v ligi NHL tej dokončno pomahal v slovo pred 10 leti, ko se je preselil v Rusijo, v svet, v okolje, kjer je bilo vse obrnjeno na glavo. "V Sibiriji je bilo najbolj hudo. Vsak dan je bilo -40 stopinj Celzija, več kot dve minuti nisem zdržal na prostem," je opisal. Rusija mu je odprla oči. "To je bilo nekaj povsem drugega. Pritisk, način obnašanja, način treniranja brez prestanka, ne da bi šel domov, v dvorani smo imeli postelje," je še danes osuplo razlagal in dodal: "Sem pa zaradi teh drugačnih izkušenj postal psihično močnejši, človek začne ceniti to, kar ima doma ali kar najde v drugih okoljih."
Tri ruska leta je pustil za seboj, ko se je za dobro leto preselil v Švico, zadnjih pet je živel v Berlinu ter v teh dveh državah, v obeh enih izmed najboljših hokejskih lig na svetu, osvojil kar pet naslovov prvaka v šestih letih. Dosežek, s katerim se lahko pohvali malokdo.
Hokej ima v krvi, z njim je prežet, a to ne pomeni, da je v mladih letih prijemal le za hokejsko palico. Tudi bejzbolska in golf palica ljubitelju kave americano dobro pašeta v roke, je dejal, a hokej "diha" že več kot 30 let. In, če mu v tem ne bi uspelo? Kaj bi počel danes? "Uff, … No, veliko mojih prijateljev je s hokejem zaključilo pri 20 letih in so našli nove izzive. Mogoče pa bi se priključil družinskemu poslu, gradil hotele, hiše, mogoče bi bil nepremičninski agent ali delal to, kar je veselilo tudi mojega očeta – novinarsko, reportersko delo. Želel je delati za športno televizijo, mogoče bi se jaz odločil točno za to," je razmišljal in v smehu prepričano dodal: "Gotovo pa bi hokej še vedno igral v kakšni amaterski ligi."
VPLIVNEŽ? JA, MALO PA VERJETNO SEM
To, da bi bil tudi sam reporter oziroma da bi delal v svetu medijev, v določeni meri tudi že počne. "Zelo rad snemam podcaste," je zatrdil Zach, ki je pokimal, če se vidi tudi kot vplivnež: "Ja, malo pa verjetno sem (nasmeh)."
Na omrežju X ima nekaj manj kot 790 tisoč sledilcev, na Instagramu pa 135 tisoč. Pravi, da se je nekako vse začelo dogajati pred 10 leti. Ko je bil gost podcasta, so mu predlagali, da bi moral s hokejem povezane vsebine ustvarjati za svoje navijače, da bi moral te vsebine objavljati na družbenih omrežjih. "Prej o tem nikoli nisem razmišljal, niti nisem želel tega početi. Nikoli ne bi objavljal fotografij mojega krožnika pri kosilu (smeh). Na začetku mi je bilo vse tako zelo čudno. A sčasoma mi je taka interakcija z navijači postala zelo prijetna in zdaj v tem res uživam. Ni mi težko odgovarjati na zasebna sporočila in podobno, s tem lahko nekomu zelo polepšaš dan," je hvaležno dejal in izpostavil, da je tudi to področje nekaj, zaradi česar bo nekega dne z lažjim srcem obesil drsalke na klin. Še preden bo to naredil, želi doseči posebno mejo – odigrati želi 1000 tekem v profesionalnih ligah.
VSE DELAVA RAVNO OBRATNO OD PRIČAKOVANEGA
V svoji karieri ga je hokej popeljal v različne države, za povprečnega Kanadčana bi rekli, da je prepotoval veliko. Na telefonu ima zapisan poseben seznam držav, ki jih je obiskal, na zadnjem mestu je zdaj Slovenija, pred njo smo jih prešteli še kakšnih 40. Od Dominikanske republike, Češke, prek Kitajske do Havajev. "Maui me je doslej najbolj navdušil. Pa Malta v Evropi. Tajska, Hong Kong, Avstralija … Vse te dežele in še kakšna pa so zaenkrat še na seznamu želja," je dejal veliki ljubitelj sušija, ki sam nikoli ne kuha.
Prav v četrtek je Slovenijo zapustil in odšel domov v Calgary. Pred njim je posebno poletje, vrhunec pa pričakuje 11. avgusta, ko bo prvič postal oče. Še prej pa ga čaka poroka s svojo srčno izvoljenko Abby. "Da, to poletje se bova poročila, a le pred matičarjem. Letos bova samo podpisala papirje, velika zabava oziroma prava poroka pa bo potem na sporedu čez leto dni," je razložil načrt, ki je sicer zelo nenavaden. "V bistvu je sploh še nisem zaprosil za roko. Vse delava ravno obratno od pričakovanega. Najprej bova dobila dojenčka (smeh). A dandanes ljudje vse delajo po svoje, kajne?" se je smejal hokejist, ki ljubi poletje, morje in toplo vreme in v takem okolju bi najraje preživel tudi zadnja leta življenja.
LJUBEZEN ISKAL KAR NEKAJ ČASA
Z bodočo nevesto sicer po isti poti ne hodita dolgo. Tudi Abby je Kanadčanka, spoznala sta se, ker sta v Calgaryju živela v istem bloku. Ta je imel tudi bazen, kjer sta se prvič zagledala. "Jaz sem bil s svojimi prijatelji, ona s svojimi prijateljicami. Takoj, ko sva se začela pogovarjati, sva se ujela, to je bilo pred dvema letoma. Kar nekaj časa sem jo iskal (smeh). Takrat se je takoj tudi preselila v Evropo z mano," je srečanje z nekdanjo nepremičninsko agentko, ki se zdaj osredotoča na to, da bo postala mama fantka, opisal naš sogovornik. "Z bližanjem rojstva gotovo postajam bolj živčen (smeh). Že to, da bova dobila fantka, je bilo nekaj najbolj razburljivega. Vem, da se mi bo avgusta življenje spremenilo in da bova od takrat dalje malo manj spala," je vzhičen pred novim izzivom življenja. Zach in Abby bosta prvorojenca poleti pozdravila v Ljubljani.
KANTRI GLASBA, RODEO IN BALET
Napadalec zmajev najraje posluša kantri glasbo in se pohvali tudi z znanjem plesa, ki spremlja to glasbo. "Pri nas mu pravimo 'Calgary stampede'. Za to še nekako imam ritem, za ostale plese nikakor (smeh). Z Abby sicer poleti rada hodiva na festivale kantri glasbe, na rodeo," je opisal, s čim si polni poletni urnik. Zachu sicer niso neznani drugačni, resnejši koncerti, gledališče, …: "Mislim, da bi moral vsak spoznati, izkusiti tudi drugačne stvari. Včasih je tudi baletna predstava prelepa. Rada hodiva v gledališče pogledat kakšno komedijo, najraje pa vseeno kakšen koncert kantri glasbe."
VSE, KAR SEM MORAL GLEDATI ŽE KOT BRAT TREH SESTER
S svojo izbranko sicer največ svojega časa preživita v naravi, tudi zato, ker sta lastnika dveh škotskih mejnih ovčarjev, ki potrebujeta veliko gibanja. "Precej hodimo v hribe in na sprehode," je povedal in dodal, da sta v zadnjih dveh tednih kot turista v določeni meri že res dobro raziskala Slovenijo in se v njo že zaljubila. "Ko sva doma, gledava televizijo, Abby so všeč resničnostni šovi, kot je Sanjski moški, Prave gospodinje … Torej vse, kar sem moral ob treh sestrah gledati že, ko sem odraščal. Gledal sem jih takrat in gledam jih tudi zdaj," se je napadalec v smehu držal za glavo.
Pravi, da sicer ni ravno ekstremen adrenalinski tip, a hkrati vseskozi išče nekaj, kar bi povišalo njegov srčni utrip. "Mogoče nisem ravno pristaš skokov s padalom, a zabaviščnih parkov in podobnega pa vsekakor. Tudi igranja blackjacka v kazinoju, včasih celo kakšne stave. Rad imam izzive," je razlagal tudi sicer zelo tekmovalni človek.
Ker smo se z Zachom družili na vlaku, nam je kar sam povedal, kako zelo rad ima ta način prevoza, s katerim se je doslej veliko srečeval. Nedavno se je z bodočo ženo in svojima psoma iz Berlina pripeljal z vlakom, v Nemčiji pa tako in tako večina hokejskih ekip za prevoze na tekme uporablja prav vlake. "Razen v Stuttgart, kamor smo leteli, smo na vse tekme v ligi DEL potovali z vlakom. V primerjavi z avtobusom je vlak veliko bolj udoben. Lahko si pretegneš noge, igraš karte, tipkaš na računalnik, se sprehajaš. Vse je veliko bolj sproščeno. Še posebej pa, če potuješ s psi. To se z avtobusom sploh ne more primerjati. Nekega dne si želim na vlaku preživeti noč v spalniku. To bi bila gotovo tudi odlična izkušnja," je naš pogovor na tračnicah še zaključil Zach Boychuk.
